-
ἀ-πευθής 2 (πυνθάνομαι) 1. neznan, nezasleden. 2. neizveden, nevešč.
-
ἄπ-εφθος 2 (ἀφ-έψω) ion. prekuhan; pren. očiščen, čist.
-
ἀπ-εχθής 2 (ἔχθος) zoprn, mrzek, sovražen. – adv. ἀπεχθῶς ἔχω τινί sovražen sem komu.
-
ἀ-πήμαντος 2 (πημαίνω) nepoškodovan.
-
ἀ-πήμων 2 (πῆμα) brez boli 1. nepoškodovan, srečen νόστος. 2. neškodljiv, ugoden, koristen μῦθος, ὕπνος.
-
ἀπ-ηνής 2 (ὑπήνη) ep. neprijazen, trd(osrčen), nemil, ἀπηνέα οἶδα sem neprijazen, τὸ ἀπηνές neodjenljivost.
-
ἀπ-ηόριος 2 (ἀείρω) poet. viseč, κλῶνες veje, ki se na široko razprostirajo.
-
ἄ-πηρος 2 ion. nepohabljen, nepoškodovan.
-
ἀπ-ήωρος 2 (ἀείρω) ep. (v zraku daleč narazen) viseč, visok ὄζοι.
-
ἀ-πίθανος 2 1. ki ne more koga prepričati, neverjeten. 2. ki težko veruje, neveren, trdoglav.
-
ἄπιος 2 (ἀπό) odležen, oddaljen.
-
ἄ-πιστος 2 (πίστις) 1. a) komur se ne more verjeti, nezanesljiv, nezvest; b) neverjeten, τὸ ἐλπίδων ἄπιστον οἰκούρημα τῶν ξένων varstvo tujcev, ki so ostali proti pričakovanju zvesti. 2. a) neveren, nezaupen, nezaupljiv, ἄπιστος εἶ tega ti ne moremo verjeti, ἄπιστον ποιῶ τινα osumim koga, NT ὁ ἄπιστος nevernik, pogan; b) poet. nepokoren, neposlušen τινί. – adv. ἀπίστως ἔχω sem nezanesljiv.
-
ἄ-πλαστος 2 (πλάσσω) neličen, orjaški, velikanski.
-
ἄ-πλᾱτος 2 (πελάζω) poet. komur se ne morem ali ne smem približati; grozen, strašen αἶσα.
-
ἄ-πλετος 2 neizmeren, neštevilen; silen.
-
ἄ-πλευστος 2 (πλέω) kjer se še nihče ni vozil, τὸ ἄπλευστον morje, na katerem se še nihče ni vozil.
-
ἄ-πληκτος 2 (πλήσσω) ki ne potrebuje udarca, ki ga ni treba poganjati.
-
ἄ-πληστος 2 (πίμπλημι) 1. neizpolnjen, prazen. 2. nenasiten, lakomen, neizmerno velik χαρά.
-
ἄ-πλοος 2, skrč. ἄπλους 2 (ἀ priv. + πλοῦς) neploven, za plovbo nepripraven.
-
ἄ-πνευστος 2 (πνέω) brez sape, ne dihajoč, mrtev. – adv. ἀπνευστί na en dušek, v enem dušku.