Franja

elástičen (-čna -o) adj.

1. (prožen) elastico:
elastičen material materiale elastico

2. (raztegljiv) elastico; elasticizzato:
elastične hlače pantaloni elasticizzati

3. (lahkoten, gibčen) elastico, sciolto, agile

4. pren. (tudi pejor.) elastico:
človek precej elastičnih moralnih načel uomo di principi morali piuttosto elastici

élevé, e [elve] adjectif dvignjen; visoko ležeč; povišan; vzgojen; pospešen (pulz) visok (cena); vzvišen (slog)

bien, mal élevé lepo, slabo vzgojen
un mal élevé nevzgojen človek
acheter à un prix élevé kupiti za visoko ceno, dragó

emocionálen (-lna -o) adj.

1. emozionale

2. emotivo, emozionale, iperemotivo, impressionabile, sensibile:
emocionalen človek tipo, individuo emotivo
psih. emocionalni izraz espressione, moto emozionale

empyicus -ī, m (gr. ἐμπυικός) kri bruhajoči (človek): Macr., Th. Prisc.

ēmungō -ere -mūnxī -mūntum (ē, mungere, indoev. kor. meuk, meug sluz, mokra nesnaga; prim. lat. mūcor plesnoba, mūcus sluz, mūgil [riba] smrkavica, gr. μύσσω = lat. emungo, gr. μυκτήρ nozdrv, gr. μύξα sluz, nos)

1. usekniti (usekovati), med. usekniti (usekovati) se: emungere se Corn., Suet., eam sunt consecuti corporis siccitatem, ut neque spuerent neque emungerentur Varr. ap. Non., emungi cubitis (ob komolce) Corn., saepe emungeris Iuv., (homo) emunctae naris H., Ph. tenkega nosu = človek, ki hitro najde napake drugih.

2. pren.
a) tu ut oculos emungare ex capite per nasum tuos Pl. da se ti oči izbijejo iz glave.
b) „komu kaj iz nosa izvleči“ = ukaniti koga, prevarati koga, vzeti mu kaj: aliquem Pl., Luc. ap. Non., emungere aliquem argento Ter., miserum me auro esse emunctum Pl., Pythias, emuncto lucrata Simone talentum H.

Opomba: Sinkop. pf. act.: ēmūnxtī (= ēmūnxisti) Pl.

en ena, eno one; (neki -a -o) a, a certain, some

ene škarje a pair or scissors
ob eni(h) at one o'clock
vlak ob enih the one o'clock train
eno leto stara žival yearling
soba z eno posteljo a single room
vsi do enega one and all, (složno) unanimously, as (ali like) one man
en kos za drugim (trganje) (by) piecemeal
to je eno in isto it amounts to the same thing
eni pravijo... some say...
z eno besedo in a (ali one) word, briefly, to sum up
on je z eno nogo že v grobu he has one foot in the grave, he is near death
vstali so kot en mož they rose as (ali like) one man
eno leto ali dve one or two years
stran ena page one, first page
številka ena number one
Tisoč in ena noč the Arabian Nights' Entertainments, pogovorno the Arabian Nights, the Thousand and One Nights
eni ga imajo radi, drugi ga sovražijo some like him, others hate him
to moramo napraviti, eni ali drugi some of us have got to do it
to mi je vseeno it is all the same to me, it makes no difference, I don't care, I don't mind
vsi so bili enega (= istega) mnenja all were of one mind
en (sam) človek tega ne bi zmogel no one man could do it

enciclopēdico agg. (m pl. -ci) enciklopedičen:
dizionario enciclopedico enciklopedični slovar
uomo enciclopedico enciklopedično izobražen človek, enciklopedist

encre [ɑ̃krə] féminin črnilo, tinta; tiskarsko črnilo; figuré stil, slog

encre à copier, communicative kopirno črnilo
encre de Chine tuš
encre d'imprimerie tiskarsko črnilo
encre indélébile neizbrisno črnilo (npr. za perilo)
encre à stylo, stylographique črnilo za nalivno pero
encre sympathique nevidno črnilo
encre à tampon(s) barva za žige
flacon masculin, gomme féminin à encre steklenička, radirka za črnilo
noir comme de l'encre črn ko tinta
tache féminin d'encre madež črnila
c'est la bouteille à l'encre (figuré) to je zamotana, temna zadeva; tu se človek ne znajde
boire l'encre (papir) upijati črnilo
cracher l'encre (pero) brizgati črnilo
écrire à l'encre pisati s črnilom
écrire de bonne encre pisati v dobrem slogu
écrire à quelqu'un de sa plus belle encre komu pisati brez obzirnosti ali prizanesljivost

energia f

1. energija, moč, sila:
un uomo privo di energia človek brez energije
perdere, riacquistare le energie izgubiti, spet pridobiti moč

2. fiz. energija:
energia elettrica električna energija

enêrgičen (-čna -o) adj. energico, forte, deciso, risoluto:
energičen človek uomo energico
energične besede discorso risoluto

energíja (-e) f

1. fiz. energia:
električna, jedrska, sončna, vodna energija energia elettrica, nucleare, solare, idrica
elektr. jalova energija corrente swattata
kinetična, mehanska, potencialna energija energia cinetica, meccanica, potenziale
poraba energije consumo di energia
oskrba z energijo rifornimento, erogazione di energia

2. (moč, sila) energia, energie, vigore, forza:
človek poln energije un uomo pieno di energia

énorme [enɔrm] adjectif neizmeren, ogromen, velikanski; familier fantastičen, kolosalen

un type énorme (familier) čudovit, kolosalen, izreden človek
histoire féminin énorme zabavna zgodba
c'est énorme to je nezaslišano, pošastno
il a reconnu ses torts, c'est déjà énorme priznal je svoje napake, to je že veliko

entouré, e [ɑ̃ture] adjectif obkrožen, obdan (de od); figuré iskan, občudovan

un homme très entouré človek, za katerega se (ljudje) pulijo

entraña ženski spol drob(ovje), notranjost telesa

mala entraña brezčutnost, brezsrčnost; brezsrčnež
entrañas pl drobovje; jedro; srce, čustvo; značaj
hombre de buenas entrañas dobrodušen človek
(hijo de) mis entrañas moj miljenček, ljubček
esto me arranca las entrañas srce se mi trga ob tem
dar hasta las entrañas vse dati
echar las entrañas močno bruhati, bljuvati
no tener entrañas biti brez srca

Ermessen, das, presoja, preudarek; Recht diskrecija; billiges Ermessen pravičen preudarek; freies Ermessen prosti preudarek, prosta presoja; in jemandes Ermessen stellen prepustiti odločitev (komu); nach menschlichem Ermessen kolikor človek lahko presodi

Erreichung, die, dosega; nach Erreichung des 65. Lebensjahres potem ko (človek) doseže 65 let starosti

errō -āre -āvī -ātum (iz *ersājō, *ersō, indoev. kor. ers raztekati se, bloditi; prim. gr. ἄψορρος nazaj gredoč, ἄψορρον nazaj; prim. tudi lat. rōs)

1. bloditi, klatiti se, potepati se, vlačiti se, potikati se po svetu (nerad): Cu., Val. Fl., Iuv., Sil. idr., era errans Enn., dum ego propter te errans patria careo demens Ter., cum vagus et exsul erraret Oppianicus Ci., errans lalitansque Hirt. potikajoč in skrivajoč se, erramus tempestatibus acti V., versūs ructatur et errat H. (gl. ructō), errare dumis, tecto, pelago V., silvis et urbibus V., errare circum maria, circum litora, in silvis, in undis V., mille meae Siculis errant in montibus agnae V., inter audaces lupus errat agnos H., errare circum villulas Ci. ep., in terris O., per nemus O., in ignotis locis nocte Q.; (o brejem govedu): exactis gravidae cum mensibus errant V. opletajo, se gugajo; (o zvezdah) premikati se: hic canit errantem lunam solisque labores V., stellae errantes Ci., ali sidera errantia Plin. premičnice, stellae vagantur et errant H.; (o vodovju): Sen. tr., Cocytos errans H., tardis … flexibus errat Mincius V. se počasi vije, Aufidus curvo circum errat gurgite ripas Sil., errat pontus anceps Val. Fl.; (o zemlji idr.): errans tellus (= Delos) V., scopuli errantes Val. Fl.; redko trans. prebloditi, blodeč prehoditi (le v pt. pf.): errata litora V., erratae terrae O., erratus orbis Val. Fl.; brezos.: male … erratur in agris V. Pren.: erro (= dubito ne vem), quam insistas viam Pl., oculi errantes V. blodne, nemirne oči (umirajočih), lumina errantia Pr., errantes genae Pr. drhteča, ad frontem sparsos errare capillos Pr. vihrajo, errans dextra V. tresoča se, errat aurīs et tempora circum crebra manus V. frči, errantes hederae V. ovijajoči se bršljan, ignis errat pulmonibus O. se širi, ne tuus erret honos O. da bi … ne bila negotova, fama rumoribus errat O. o tem gredo negotove govorice, dubiis affectibus errat O. omahuje, je neodločen, sententia errans et vaga Ci. omahujoče, inter recens et vetus sacramentum errare T. omahovati, errabat … per agmina murmur Sil.

2. occ. zabloditi, zaiti, zahajati, pot zgrešiti: homo, qui erranti comiter monstrat viam Enn. ap. Ci., errare viā V.

3. pren. (z)motiti se, premotiti se: ne erres, ne erretis Kom., erras, si id credis Ter., probe (pervorse) errare Pl., ceterum homines superbissumi procul (zelo) errant S., valde, vehementer errare Ci., erravit, lapsus est Ci., cuiusvis hominis est errare Ci. vsak človek se lahko zmoti, fateor me errasse Ci., errare cum multis Ci., totā viā Ter., ali toto caelo Macr. povsem se motiti, hic de nostris verbis errat Ter., errare a vero Lucr. zaiti od … , in hoc errat uno, quod existimat Ci., errare in rerum ordine Q.; brezos.: si erratur in nomine Ci., et in cognomine erratum sit L., tutius circa priores vel erratur Q.; v pogovornem jeziku z acc. neutr. pron.: quid (v čem) erro? Pl., mone, quaeso, si quid erro Pl., hoc (v tem) tu errasti Ter.; v pass.: si nihil esset erratum Q.; pesn. z acc. pronominis: errabant tempora O. motili so se v času; occ. grešiti, pregrešiti se: erravit, temere fecit Ci., te errantem … persequi S., postquam erasse regem … deprecati sunt S., stultitiā errare, in amicitia errare H., adseverat … legiones … non ultra verba ac voces errasse T. — Od tod subst. pt. pf. errātum -ī, n

1. zmota: erratum meum, tuum (v računanju) Ci., peterem veniam errato L. Caecilii Ci., illud de Flavio est erratum Ci.

2. zabloda, pregrešek, hiba, napaka: Amm., errata aetatis meae (moje mladosti) Ci., Dionysius se adulescens inretierat erratis Ci., inlustris viri ne minimum quidem erratum cum maxima laude coniungere Ci., quo facilius errata officiis superes S.

Erwartung, die, pričakovanje (tudi Philosophie); Erwartungen, pl , obeti; gegen Erwartung bolj/manj, kot bi človek pričakoval

espada ženski spol meč, rapir; dober borilec; (karte) pik; mečarica (riba)

espada en cinta z opasanim mečem
espada de Damocles Damoklejev meč
espada de dos filos dvorezen meč
hombre de capa y espada ugleden človek
pez espada mečarica (riba)
primer espada prvi borilec (pri bikoborbi); spreten človek
con la espada desnuda z golim mečem; odločno, z vsemi sredstvi
con espada en mano nasilno, s silo, hudó
ceñir espada služiti vojake
desnudar (sacar) la espada potegniti meč
pasar a espada posekati, poklati
poner a uno entre la espada y la pared koga (v kozji rog) ugnati, užugati
es buen espada on je dober polemik
as de espadas pikov as
danza de espadas ples z meči

espèce [ɛspɛs] féminin vrsta, zvrst; sorta; kakovost, kov; juridique primer

pt gotovina, denar
en, dans l'espèce v tem (posebnem) primeru
une, (populaire tudi) un espèce de nekak, neka vrsta
il habite une espèce de château stanuje v nekakem gradu (graščini)
d'espèce différente različen
la belle espèce! lepa sorta!
espèce de bon à rien! ničè! človek za nobeno rabo!
(familier) un espèce d'imbécile bedak
espèce d'imbécile! tepec!
cas masculin d'espèce poseben primer
conservation féminin, propagation féminin de l'espèce ohranitev, množitev vrste
paiement masculin en espèces plačilo v gotovini, v denarju
espèces en caisse blagajniška gotovina
espèce humaine človeški rod
espèces sonnantes kovinski denar
menteur de la plus belle espèce največji lažnivec
(religion) communier sous les deux espèces sprejeti obhajilo pod obema podobama