Franja

trāns-eō -īre -iī -ītum (trāns in īre)

I. intr.

1. iti čez, iti tja, preiti (prehajati), preseliti (preseljevati) se: Pl., Ter. idr., e suis finibus in Helvetiorum fines C., per media castra S., ne fugitivi ad Messanam transire possent Ci., Mileto Cu. preseliti se iz Mileta, ex Volscis in Aequos L., ab Rhodo in Asiam Suet.; occ.
a) (k sovražniku) prebegniti (prebegati, prebegavati): N. idr., transire aperte L., ad hostes Pl., ad adversarios Ci., ad Pompeium C., in aliena castra Sen. ph.
b) (k drugi stranki) prestopiti (prestopati): ut nulla ante Britanniae nova pars pariter illacessita transierit (sc. ad Romanos) T., iam Magnus transisse deos (sc. ad hostes) senserat Lucan.
c) (v drug stan (položaj), v drugo stanje) prestopiti (prestopati): a patribus ad plebem L., pigre ex Macedone ac libero in Persicam servitutem Sen. ph., e grammatici statim ludo in forum Suet.; pren.: in (ad) sententiam alicuius Cu., L. pristopiti (pristopati) k mnenju koga, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, senatus frequens in alia omnia transiit Hirt. je glasoval proti, illuc, ut … Cael. ap. Ci. glasovati zato, da …
d) metaf. α) preiti (prehajati) v kaj, spremeniti (spreminjati) se v kaj: ille in humum saxumque transit C., transit in iram O. se ujezi, se razjezi, transire in amaritudinem Plin. ogreneti, utinam ista saevitia intra peregrina exempla mansisset nec in Romanos mores … transisset Sen. ph., morbus transit in eum Plin. ga okuži (okužuje), odor transit in vestes Plin. obleka se navzame vonja. β) preiti (prehajati) βα) v govoru k drugemu predmetu, na drug predmet: alio transire Ci., ad partitionem transeamus Ci., deinde ad hanc sententiam transiit Sen. rh. ββ) kot gram. t. t.: ex multitudine (iz množine) transire in singulare Varr., ut discerni nequeat, nisi transieris in aliam personam aut tempus Varr., in participia Q., in eam (sc. vocalem) Q.

2.
a) skozi iti, (skozi) prodreti prodirati, skozi švigniti (švigati), šiniti (šinjati): res per gulam (po grlu) transiturae Sen. ph., transit validum fulmen per saxa, per aëra Lucr.; o jedi in pijači (ki gre po prebavi naprej): cibi, qui difficillime transeant Varr. težko prebavljive, vinum per urinam transit Plin., di faciant, ut id bibatis, quod vos numquam transeat Pl.
b) pren. prodreti (prodirati), prešiniti (prešinjati): quaedam animalis intelligentia per omnia permanat et transit Ci.

3.
a) iti mimo: pedites equitesque transiere et transvecti sunt L. so šli in jezdili mimo, ut transeuntes (mimoidoče) cum praedā exciperet Eutr., pervade et intra (vstopi) vel da, quam ob rem transeas Luc.; o krajih, mimo katerih se peljemo in se nam zdi, da gredo mimo nas: tunc tenuis Lemnos transitque Electria tellus Val. Fl., transit Halys Val. Fl.
b) metaf. preiti (prehajati), poteči (potekati), preteči (potekati), miniti (minevati), iti mimo: dies transiit C., transiit aetas quam cito! Tib., menses transeunt Ph., gloria transiit Plin., imperium brevi transiturum T. —

II. trans.

1. iti čez kaj, prekoračiti (prekoračevati), prestopiti (prestopati), prečkati, prečiti: Euphratem Ci., Larisum amnem L., mare Ci., campos pedibus Lucr., Alpes cum exercitu transiit N., quoddam stagnum Aug.; pass.: flumen pedibus aegre transiri potest C., Rhodanus transitur C., Alpes transitae L.; pesn.: rota transit serpentem V. gre čez, povozi; metaf.
a) prestopiti (prestopati), preseči (presegati, presezati), prekoračiti (prekoračevati): modum Ci., fines verecundiae Ci., Dei legem Lact.
b) hitro odpraviti (odpravljati), ne (le malo, kaj malo) (z)meniti se za kaj: (sc. Vitellius) magna transibat T.
c) pretrpe(va)ti, presta(ja)ti, prenesti (prenašati): quae premant … facile Ci. ep.
d) ne zazna(va)ti, narediti (doseči), da se kaj ne ugotovi (zazna): intentionem Q.

2. skozi iti, preteči (pretekati), preleteti (preletati, preletavati), prehoditi (prehajati), prepotovati, prepluti: vestibus in ignem coniectis vim flammae transiit N., iter triginta diebus N., Formias Ci. ep., gulam Plin., Tigris … transit lacum Plin.; occ. predreti (predirati), prebosti (prebadati): ilia cuspide transit Sil.; metaf.
a) α) (o govorniku) mimogrede omeniti (omenjati), v misel (obravnavo, pretres, o(b)zir, poštev) vzeti (jemati): leviter transire … unamquamque rem Ci. β) (o bralcu) površno pregledati (pregledovati), površno prebrati (prebirati): libros cursim Gell.
b) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): annum quiete et otio T., vitam Sen. ph., vitam silentio S., hiemem transiere securi Sen. ph.

3. mimo česa iti, preteči (pretekati), uhiteti, prehite(va)ti koga: omnes mensas transiit Pl., pernicibus plantis transit equum cursu V.; metaf.
a) prehite(va)ti, prekositi (prekašati), preseči (presegati): si non transierit, aequabit Q., Pompeium transire parat Lucan., spes transeundi Q.
b) α) ne (z)meniti se za koga, kaj, preskočiti (preskakovati), ne omeniti (omenjati), molče preiti (prehajati), zamolč(ev)ati, molčati o čem: aliquem Plin. iun., rem silentio Ci., ut alia omnia transeam Sen. ph., illa quoque minora non sunt transeunda Q., transi ab iis (sc. urbibus) Sen. ph. ne oziraj se na … = ne glede na … β) pri branju preskočiti (preskakovati), preiti (prehajati), iti mimo, izpustiti (izpuščati): multa Cael. ap. Ci., quaedam Plin. iun.
c) (o stvareh) iti neopažen mimo koga, uiti (uhajati) komu, izmakniti (izmikati) se komu: nil transit amantes Stat., ita compositi sumus, ut nos cotidiana, etiamsi admiratione digna sunt, transeant Sen. ph. da ne opazimo. — Adv. pt. pr. trānseunter mimogrede, površno: Amm., Aug.

Opomba: Pf. transīt: V., transivit Sen. ph., Aus.; fut. transiet: Tib., Sen. ph., Ap., Eccl.

trāns-fluō -ere -flūxī (trāns in fluere)

1. skozi (s)teči, izteči (iztekati): si fiat vas e ligno eius, vina transfluere ac remanere aquam, si qua fuerit mixta Plin.

2. teči mimo (ob) čem: praeter caput Iuliae transfluit aqua, quae vocatur Crabra Front.; pren. preteči (pretekati), miniti (minevati): transfluxere dies Cl.

3. metaf. izli(va)ti se, uli(va)ti se: confluebat in praecordia mea maestitudo ingens et transfluebat in lacrimas Aug.

trāns-igō -ere -ēgī -āctum (trāns in agere)

I. skozi (po)gnati (poganjati), potisniti (potiskati), (po)riniti (porivati), zadreti (zadirati), prebosti (prebadati); le pesn. in poznolat.: Lucan., Aur. idr., gladio pectus Pl., se ipsum gladio T., per pectora ensem Sil., ferrum per ambos pedes Sen. tr., iuvenem cuspis transigit Sil., hominem (sc. amoris) toxico Caecil. —

II. trans.

1. dovršiti (dovrševati), konč(ev)ati, dokončati (dokončevati, dokončavati), dognati (doganjati), spraviti (spravljati) do konca, opraviti (opravljati): Ter. idr., fabulam Pl., non futura, sed transacta perpendimus Cu., transactis rebus, quae agendae erant L., transactis iam meis partibus Ci., post transacta convivia Sen. ph.; impers.: sin transactum est Ci. ep. če pa je končano.

2. kak posel opraviti, narediti, izvesti, izpeljati, izvršiti, speljati, dokončati, dovršiti: rem, negotium Ci., reliqua cum Bestiā transigit S.; occ. intr. dogovoriti (dogovarjati) se s kom glede česa, o čem, opraviti (opravljati) kaj s kom glede česa, poravna(va)ti se s kom, skleniti (sklepati) s kom poravnavo (pogodbo, dogovor), pogoditi se s kom, poravna(va)ti se s kom, dogovoriti (dogovarjati) se s kom, sporazume(va)ti se s kom o čem, glede česa: cum reo Ci., ut cum Chrysogono transigeret atque decideret Ci., rem cum aliquo Ci., L., inter se T.; subst. pt. pf. pass. trānsāctum -ī, n poravnava, pogodba, dogovor: Ulp. (Dig.) = transactum negotium: Pap. (Dig.).

3. metaf. intr. narediti čemu konec, prenehati kaj, (do)končati, opraviti, skončati, zaključiti, skleniti kaj, biti gotov s čim: Ap. idr., Cremonae interim transegimus T., transigite cum expeditionibus T.; impers.: bellorum egregii fines, quotiens ignoscendo transigatur T. se konča, pulchre fuerit cum materia tumultu et clamore transactum Q., cum spe votoque uxoris semel transigitur T. zakonska zaobljuba se naredi le enkrat, transactum de partibus ratus Fl. meneč, da je po njih; occ. trans. čas prebi(ja)ti, preživeti (preživljati): tempus per ostentationem T., tempus per otium T., tempus venationibus T., pueritiam per omnem artium cultum T., placidas sine suspirio noctes Sen. ph., diem sermonibus Plin. iun., mense transacto Suet., transacto tribuniciae potestatis tempore Suet.

Opomba: Star. obl. transaxim = transegerim Pac. fr.

tŕden firme (tudi borza, tržišče) ; sólido; rígido; compacto, denso; estable (tudi položaj, veljava) ; (trajen) duradero (mir, prijateljstvo) ; (neomajen) inconmovible, firme ; (odporen) resistente

trdno odločen firmemente decidido (za a)
trdno naložen denar dinero inamovilizado; inversión f fija
biti trdno prepričan estar firmemente convencido
trdno obljubiti prometer formalmente
postati trden consolidarse, afirmarse
trdno skleniti, da ... tomar la firme resolución de (nedoločnik)
trdno spati fam dormir a pierna suelta
trdno verjeti creer firmemente
trdno vztrajati pri čem persistir (ali perseverar) en a/c

tŕdno | trdnó adv. saldamente, fortemente, fermamente, tenacemente; strettamente:
trdno se držati načel essere di saldi, fermi principi
trdno upati sperare fortemente
biti trdno prepričan o čem essere fermamente convinto in qcs.
trdno stati na zemlji stare coi piedi saldamente per terra

treaty [trí:ti] samostalnik
(zlasti državna) pogodba; dogovor; (redko) pogajanje, dogovarjanje; razpravljanje
ekonomija pogodba o pozavarovanju

commercial treaty trgovinska pogodba
treaty powers politika pogodbene sile
treaty port dogovorjeno pristanišče, kjer imajo pripadniki dogovorjenih držav svobodno trgovanje
peace treaty mirovna pogodba
treaty of alliance pogodba o zavezništvu
treaty maker pogodbenik; sestavljavec pogodbe
to be in treaty with s.o. for s.th. dogovarjati se s kom o čem
to break a treaty prekršiti dogovor, pogodbo
to conclude a treaty skleniti pogodbo
to sell by private treaty prodati pod roko

trinciare v. tr. (pres. trincio) razrezati na koščke, trakce; ekst. rezati (tudi pren.):
trinciare qcs. col coltello kaj razrezati z nožem
trinciare l'aria coi gesti pren. mahati z rokami po zraku
trinciare giudizi su qcn., su qcs. modrovati, izrekati prenagljene sodbe o kom, o čem
trinciare i panni addosso a qcn. pren. koga obirati, obrekovati

truc [trük] masculin, familier spretnost, spreten prijem, trik, zvijača, zvijačen prijem; oné, onegá

comment ça s'appelle, ce truc-là? kako se imenuje onè?
avoir, connaître le truc biti spreten, spoznati se v čem

tundō -ere, tutudī, tūsum in tūnsum (indoev. *steud- butati, tolči, razširjeno iz indoev. baze *(s)teu̯- tolči, suvati, biti, udarjati [prim. stuprum]; prim. skr. tundatē, tudáti buta, tolče, bode, tustaḥ, tūstam prah, delec, gr. Τυδεύς, Τυνδάρεως, lat. tudēs, tuditāre, tudicula, got. stautan = stvnem. stōzan = nem. stoßen, nem. stutzen z rogovi bosti, naenkrat obstati)

1. suniti (suvati), butniti (butati), udariti (udarjati), dregniti (dregati, drezati), (po)tolči, udrihniti (udrihati) po kom, čem, tolči s kladivom = kovati, biti, (pre)tepsti: Pl., Cat., Stat., Ap., Cl., Lact., Don. idr., pectora manu O., tunsae pectora (gr. acc.) palmis V., tundere pectus palo Lucr., corpus crebro ictu Lucr., converso bacillo oculos misero tundere vehementissime coepit Ci., iacenti latera tundere Ci., rostro iecur V. sekati, lapidem digito Lucr., tympana O., pede terram H. z nogo butati ob tla; abs.: ferrum non aptum tundendo Plin.; pesn.: gens tunditur Euro V. vzhodnik piha (buha) v rod, saxum tunditur fluctibus V. valovi se zaganjajo v skalo, valovi bičajo skalo, saxa Neptunus tundit salo H. obliva z morjem; preg.: eandem incudem tundere Ci. udarjati na isto nakovalo (naklo) = vedno goniti (početi, delati) eno in isto.

2. occ.
a) (s)tolči, (z)meti, (z)mleti, (raz)phati, (z)drobiti, (z)mečkati, (po)teptati, steptati, (po)mlatiti, zmlatiti: aes Plin., aliquid in farinam Plin., linum frangere tundereque Plin., tunsae fruges V. omlateni, tunsum allium Col., tusa herba, tusum marmor Plin., tunsa testa Vitr.
b) tolči s kladivom = s kovanjem upodobiti (upodabljati), (s)kovati: funditur, sculpitur, tunditur Iuppiter Aug.

3. metaf. z besedami koga nadlegovati, glušiti, drnjezgati: aures Pl., assiduis vocibus tunditur V.; absol.: tundendo effecit senex Ter. z mnogim pripovedovanjem in opominjanjem.

turn up prehodni glagol
obrniti navzgor, dvigniti (kvišku); zavihati (navzgor); prekopati, izkopati, prinesti na dan; najti besedo v slovarju; odkriti (karte); močneje odviti (pipo, plin, radio)
sleng opustiti, zapustiti, na klin obesiti (posel, službo)
pogovorno izzvati gnus, stud, slabost
navtika poklicati (moštvo) na krov
neprehodni glagol
obrniti se, zavihati se navzgor; (nenadoma) priti, pojaviti se, priti na dan; dogoditi se, primeriti se, nastopiti, vmes priti; nastati, izkazati se za

they turned up a buried treasure (a skeleton) in that field Nna oni njivi so izkopali zakopan zaklad (okostnjak)
to turn up one's sleeves zavihati si rokave
to turn up one's nose at s.th. figurativno (za)vihati nos nad čim, namrdniti se ob čem
his nose turned up at my suggestion nos se mu je zavihal ob mojem predlogu
the sight of it turns me up pogled na to mi zbudi gnus
the smell nearly turn uped me up zaradi smradu sem začel skoraj bruhati
he always turns up when nobody expects it vedno se pojavi, kadar tega nikdo ne pričakuje
at what time did he turn up? obklej se je prikazal (pojavil, prišel)?
to turn up like a bad penny (o osebi); figurativno neprestano se pojavljati, prihajati na površje
to turn up one's toes figurativno umreti
to wait for s.th. to turn up čakati (na to), da se nekaj zgodi

ubijèditi ùbijedīm (ijek.), ubéditi ùbēdīm (ek.) (se) (rus.) prepričati (se): ubijediti koga u što, o čemu prepričati koga o čem

učêno adv. dottamente; dottoralmente:
učeno razpravljati o čem disquisire di qcs.

udeleženec samostalnik
1. (kdor pri čem sodeluje) ▸ résztvevő Udeleženci programa so mladi nogometaši in novinarji, ki predstavljajo 211 držav in regij sveta. ▸ A program résztvevői között szerepelnek fiatal focisták és újságírók a világ 211 országának és régiójának a képviseletében.
Tekmovalce bodo razdelili v več starostnih skupin, vsi udeleženci pa bodo dobili malico, sok in manjše darilo. ▸ A versenyt három korcsoportra osztják, és minden résztvevő kap uzsonnát, szörpöt és egy kisebb ajándékot.

2. jezikoslovje (o vlogi v stavku) ▸ résztvevő
Tranzitivnost (prehodnost) opisuje odnos med udeleženci in vlogami, ki jih ti igrajo v procesu sporočanja. ▸ A tranzitivitás a résztvevők közötti kapcsolatot és a kommunikációs folyamatban betöltött szerepüket írja le.

ugodíti

ugoditi komu v čem complacer a alg en a/c
ugoditi prošnji, željam acceder (ali condescender) al ruego (ali a la petición), a los deseos (de alg)

ugódje (sentiment moški spol de) bien-être moški spol , aise ženski spol ; (užitek) plaisir moški spol , agrément moški spol

najti ugodje v čem trouver son plaisir à quelque chose, prendre son plaisir à faire quelque chose

uguale

A) agg.

1. enak:
essere uguale di, per biti enak po čem
tre più tre è uguale a sei mat. tri in tri je šest

2. raven, gladek

3. pren. enakomeren; istovrsten, homogen; umerjen

B) avv. enako

C) m, f
uguali pl. enaki

ukaníti tromper, duper, berner, abuser, mystifier quelqu'un

ukaniti se pri čem, s čim se tromper sur, se méprendre sur, se faire des illusions sur quelque chose
pustiti se ukaniti se laisser prendre à quelque chose

umsehen^*: sich umsehen ozreti se, ozirati se; (nach allen Seiten schauen) razgledovati se, (suchen) iskati; sich in der Stadt umsehen razgledati se po mestu; sich umsehen nach iskati/poiskati (kaj/koga), ozreti se po (čem)

understand^* [ʌndəstǽnd]

1. prehodni glagol
razumeti, umeti, pojmiti; razumeti se, spoznati se (how to nedoločnik kako...)
uvideti, spoznati, izkusiti; smatrati, misliti, predpostaviti, podrazumeti

2. neprehodni glagol
razumeti, imeti razum; biti informiran
zastarelo zvedeti, slišati

to understand about s.th. biti informiran o čem
to understand one another (each other) razumeti se med seboj (eden drugega), zlágati se, harmonirati
to understand business razumeti se na posle
he understands horses razume se, spozna se na konje
he can't understand a joke on ne razume šale
I understand from his manner vidim po njegovem vedenju
I understand he died last week zvedel sem (slišal sem, slišim), da je umrl pretekli teden
I understand that you spread these rumours slišim (slišal sem, pravijo), da vi širite te govorice
am I to understand that this sum is meant to cover all expenses? naj razumem (naj to pomeni), da naj ta vsota krije vse stroške?
do I (ali am I to) understand that you refuse? hočete s tem reči, da odklanjate?
it is an understood thing that... samo po sebi se razume, da...
that is understood to se razume samo po sebi
to give s.o. to understand dati komu razumeti
to make s.o. understand dati komu razumeti; razložiti komu
to make o.s. understood in French sporazume(va)ti se v francoščini, znati toliko francosko, da se sporazumemo (s kom)
it must be clearly understood that if you go, you go alone moramo si biti čisto na jasnem, da, če greste, greste sami
what did you understand him to say? kako ste razumeli njegove besede?

undesirous [ʌndizáiərəs] pridevnik
neželjan

to be undesirous of s.th. ne želeti česa, ne hrepeneti po čem