Franja

Ort¹, der, (-/e/s, -e) kraj, (Siedlung) kraj, naselbina, (Stelle) mesto; am rechten Ort na pravem mestu; Ort und Zeit kraj in čas; an Ort und Stelle na mestu samem; na mestu; von Ort zu Ort iz kraja v kraj; vor Ort na licu mesta; der stille/gewisse Ort stranišče; höheren Ortes na višjem mestu; der ganze Ort spricht usw. vsa vas/vse mesto (govori ipd.)

osebj|e [é] srednji spol (-a …) das Personal (kuhinjsko Küchenpersonal, letališko Bodenpersonal, nadzorno Aufsichtspersonal, vlaka Zugpersonal, v letalu Flugpersonal, za določen čas Zeitpersonal, prodajno Verkaufspersonal, spremno Begleitpersonal, železnica Zugbegleitpersonal, stalno Stammpersonal, strežno medicina Pflegepersonal, vzdrževalno Wartungspersonal, zaporsko Gefängnispersonal); vsi zaposleni: die Belegschaft
strežno osebje v lokalih: die Bedienung
… za osebje Personal-
(stroški Personalkosten množina, umivalnica der Personalwaschraum, prostor der Personalraum, soba das Personalzimmer, vhod der Personaleingang)
… osebja Personal-
(pomanjkanje der Personalmangel, reduciranje der Personalabbau)
zaradi pomanjkanja osebja aus Personalmangel

osebni dohodek moški spol der Lohn, za uradnike: das Gehalt; Bezüge, Dienstbezüge množina
nadomestilo za osebni dohodek za čas bolezni das Krankengeld
povprečni osebni dohodek der Regellohn
davek na osebni dohodek die Lohnsteuer
kartica plačanih davkov na osebni dohodek die Lohnsteuerkarte
pravo izvršba na osebni dohodek die Lohnpfändung
boj za osebne dohodke der Lohnkampf
izpad osebnega dohodka der Lohnausfall
dobivati osebni dohodek po prometu umsatzbeteiligt sein
izplačilo osebnega dohodka die Lohnauszahlung
izplačevanje osebnega dohodka med dopustom, čakanjem … die Lohnfortzahlung
knjigovodja osebnih dohodkov der Lohnbuchhalter
knjigovodstvo osebnih dohodkov die Lohnbuchführung
zamrznitev osebnih dohodkov der Lohnstopp

ósemúren de huit heures

osemuren delovni čas journée ženski spol de huit heures

osnovn|i (-a, -o) Grund- (besedni zaklad der Grundwortschatz, čas die Grundzeit, dolg die Grundschuld, fond der Grundstock, korak der Grundschritt, krog der Grundkreis, pogoj die Grundbedingung, pojem der Grundbegriff, položaj die Grundstellung, pomen die Grundbedeutung, profil das Grundprofil, tekst der Grundtext, beseda das Grundwort, cena der Grundpreis, črta die Grundlinie, ideja die Grundidee, der Grundgedanke, napaka der Grundfehler, das Grundübel, oblika die Grundform, taksa die Grundgebühr, pravilo die Grundregel, število die Grundzahl, vprašanje die Grundfrage, znanje das Grundwissen, živilo das Grundnahrungsmittel); (elementarni) elementar, Elementar- (pojem der Elementarbegriff)

osteuropäisch vzhodnoevropski; osteuropäische Zeit vzhodnoevropski čas

osvetlit|ev² ženski spol (-ve …) fotografska: die Belichtung, ponovna Nachbelichtung
čas osvetlitve die Belichtungszeit, die Belichtungsdauer
nastavitev časa osvetlitve die Belichtungszeiteinstellung

osvetlítev éclairage moški spol , éclairement moški spol , illumination ženski spol ; fotografija exposition ženski spol (à la lumière) ; figurativno mise ženski spol en lumière (ali en relief)

osvetlitev površine éclairement d'une surface
osvetlitev spomenika illumination d'un monument
čas osvetlitve (fotografija) temps moški spol de pose, durée ženski spol d'exposition
merilec osvetlitve photomètre moški spol, posemètre moški spol
premočna osvetlitev slike surexposition ženski spol d'une photo
prešibka osvetlitev (fotografija) sous-exposition ženski spol, exposition insuffisante
enostranska osvetlitev pojava (figurativno) mise en relief unilatérale d'un phénomène

osvetlítev alumbrado m ; iluminación f ; fig dilucidación f , elucidación f ; fot exposición f

čas osvetlitve (fot) tiempo m de exposición
merilec osvetlitve fotómetro m, exposímetro m
tabela za osvetlitev (fot) tabla f de exposiciones
prešibka osvetlitev (fot) exposición insuficiente

ōtiōsus 3, adv. -ē, star. pri Pl.: ōtiōssē (ōtium)

1.
a) brezdelen, brezposeln, brez dela (posla, opravkov, dolžnosti), nedelaven, prost, na oddihu, len(oben) (naspr. negotiosus, occupatus): Pl., Ter. idr., o. urbani L. postopači, dii Ci. ki nimajo nobenih opravkov, homines otiosissimi Ci., quem locum nos otiosi (v prosti urici) convertimus Ci., cum otiosus (v prostem času) stilum prehenderat Ci., o. bos H., in foro otiose inambulare L.; o neosebnih subj.:: aetas, tempus Ci., mihi ne otium quidem erat otiosum Ci. niti v prostem času nisem imel miru, otiosissimae occupationes Plin. iun. brezdelnost, zapolnjena z delom, honor otiosus ac vacans Plin. iun. neopravljana in nezapolnjena častna služba.
b) brezdelen = nepotreben, odvečen: o. peregrinatio Cu. ali sermo, sententiae Q. ali quaestio Gell. nepotreben (nepotrebna); od tod otiosum est z inf. = nepotrebno je, odveč je: otiosum est persequi singula Lact., otiosum est ire per singulos Min.; metaf.: pecunia otiosa Icti. ali pecuniae otiosae (naspr. occupatae) Plin. iun. ne obrestujoč se, nenaložen.

2. occ.
a) prost (brez) poklicnih, poseb. državnih opravkov (dolžnosti), predajajoč (posvečujoč) se brezdelju, (ves) predan brezdelnosti, živeč za znanost, ukvarjajoč se s slovstvom (književnostjo), kot subst. = slovstvenik, književnik, leposlovec, literat: numquam se minus otiosum esse quam cum otiosus esset Ci. (Scipion je trdil,) da nima nikdar več opravkov kot takrat, kadar se predaja svoji posebni ljubezni do znanosti, o. senectus Ci., Neapolis H. kjer je veliko prostega časa, senibus otiosum est vetera et praesentia contendere T. starci si krajšajo čas s tem da ...; z gen.: studiorum otiosi Plin. ki imajo ukvarjati se z znanostjo, ki najdejo prosti čas za ukvarjanje z znanostjo; (v slabem pomenu) ukvarjajoč se s čim nečimrno ali brezkoristno: Cicero … otiosus circa excessus T. (Dial.)
b) politično nedejaven (nedelaven), brez političnega zanimanja (interesa), politično apatičen, nepristranski, nevtralen, mir(oljub)en: socii spectatores se otiosos praebuerunt Leuctricae calamitatis Ci., istos otiosos reddam Ci. hočem umiriti; subst. otiosi = nepristranski (nevtralni) državljani: otiosis minabantur Ci. ali pa = miroljubni državljani: militare nomen grave inter otiosos T.; o neosebnih subj.: dignitas Ci.

3. metaf. sploh miren, brez nemira, brez strahu, brezskrben, nezaskrbljen, nemoten: animo otioso esse Ter., Gell., otiosus ab animo Ter., quid otiosius quiete animi, quid irā laboriosius Sen. ph., otiosum Fadium reddere Ci. ep. vrniti Fadiju mir, annus ab hoste otiosus C., unumquidque otiose contemplari Ci., properavistis rapere: otiose oportuit Pl. počasi; occ. brezskrben, neskrben, nebrižen, nemaren, malomaren: vigilat insidians bonis otiosorum Ci., Brutus videtur otiosus orator T. (Dial.).

oublier [ublije] verbe transitif pozabiti, zanemariti, spregledati

oublier une date pozabiti, spregledati datum
oublier l'heure pozabiti na uro, na čas
faire oublier zasenčiti
mettre quelque chose au rang des péchés oubliés ne več misliti na kaj
s'oublier spozabiti se; hoté zanemariti svoje interese, pozabiti na čas (uro); priti v pozabo; pozabiti nase, ne misliti nase; familier ponesnažiti se, opraviti svojo potrebo
l'enfant s'est oublié otrok se je ponesnažil

párjenje² (druženje v par) pairing, coupling, mating, copulation

doba, čas párjenja mating season, (jelenov) rut

parkiranj|e srednji spol (-a …) das Parken
parkiranje prepovedano! Parken verboten!
prečno parkiranje das Schrägparken
za celodnevno/večdnevno parkiranje für Dauerparker
za parkiranje do dveh ur für Kurzparker
… parkiranja Park-
(čas die Parkzeit, die Parkdauer, možnost die Parkgelegenheit, prepoved das Parkverbot)

pasar

1. prepeljati, prenesti, prehoditi, preiti, iti čez; podati, naprej dati, predložiti, vložiti; prekositi; odpustiti; vtihotapiti; (bežno) prebrati; napraviti, izdelati (izpit, tečaj); precediti; prebiti (čas), preživeti; prenašati, izdržati

pasar aviso, pasar nota (a) obvestiti, sporočiti komu
pasar la mano (por la cabeza) pogladiti (po glavi)
pasar los ojos (por) bežno pregledati, preleteti
pasar una orden dati naročilo, naročiti
pasar el peine počesati
pasó el río šel je čez reko
pasar plaza de veljati za
pasar un recado (a) sporočiti kaj
pasar revista (voj) opraviti pregled (mimohod) čet
pasar el tiempo preživeti čas
¡a pasarlo bien!; ¡que lo pase V. bien! zdravi bodite! pozdravljeni!
¿cómo lo pasa V.? kako Vam gre?
dejar pasar faltas spregledati napake
no le puedo pasar ne morem ga prenašati
pasar a cuchillo (voj) posekati, posabljati
pasar de largo iti mimo, ne da bi se zaustavili
pasar en blanco izpustiti, ne omeniti
pasar en silencio molče preiti
pasar por alto preiti, izpustiti, pozabiti, iti preko česa
pasar por cedazo (ali tamiz) precediti, presejati, prerešetati
pasar por encima (fig) preskočiti, preiti kaj

2. iti (mimo, skoz, čez, naprej); mimo se peljati; miniti; na misel priti; napredovati; preiti, naprej priti; veljati (por za); izdržati, znosen biti; oveneti, obledeti (barve); iz mode priti; začeti gniti (sadje)

pasar adelante naprej iti, nadaljevati
pasar corriendo teči mimo
pasar y repasar iti sem in tja
puede pasar gre, ni slabo
al pasar ella ko je šla mimo
hacer pasar spustiti skozi, pretihotapiti
¿cuándo pasa el tren? kdaj pelje vlak?
¡pase! no, prav! zaradi mene!
que pase lahko pride noter
¡pase Vd.! vstopite (naprej), prosim!
¿ha pasado? je izdelal (o učencu)?
ir pasando prebijati se s težavo, životariti
¡eso no pasa! to ne velja!
pasar a la clase superior napredovati v višji razred
pasar a la historia slaven postati
pasar a mejor vida umreti
pasó a oficial napredoval je v častnika
pasar (= llegar) a ser postati
pasó a la cárcel zaprli so ga (v ječo)
pasar de los veinte biti nad 20 let (star)
los gastos pasan de... stroški znašajo nad ...
no pasa de ser... nič drugega ni kot ...
pasar de largo naprej iti
pasar por iti preko (skozi); prenašati (trpeti) kaj; veljati za; prepotovati
por eso non paso tega ne trpim
mañana pasaré por su casa jutri se oglasim pri Vas
no le pasa por el pensamiento to mu ne pride na um, na to niti ne misli

3. zgoditi se, dogoditi se

¿que pasa? kaj se dogaja? kaj pa je?
no le ha pasado nada nič se mu ni zgodilo

4.

pasarse dogoditi se; miniti; prezrel biti, preveč se skuhati; oveneti; puščati (lonec); zaskočiti se; iz mode priti; preiti, iti k; zadovoljiti se; predaleč iti, predaleč stvar gnati
el arroz se pasa riž se razkuha
¡cómo (se) pasa el tiempo! kako hitro mine čas!
pasarse al enemigo preiti k sovražniku
pasarse de médico promovirati za doktorja medicine
pasarse de listo premeten biti; napako napraviti
se me ha pasado de la memoria ušlo mi je iz spomina
pasarse sin pomagati si brez, lahko pogrešati
pasarse la mano por los cabellos pogladiti si lase z roko

pasóven (-vna -o) adj. astr.
pasovni čas fuso orario
grad. pasovni temelj fascia di fondazione

pass³ [pa:s]

1. prehodni glagol
iti mimo (naprej, čez, skozi, preko); peljati mimo, prehiteti (npr. avto)
figurativno izpustiti, preskočiti, ne zmeniti se za kaj; narediti izpit; prekoračiti, preseči, presegati (it passes my comprehension tega ne razumem, presega moj razum)
ekonomija ne plačati (dividend); speljati skozi (žico), pogladiti (z roko); pasirati, pretlačiti (skozi sito); prebiti (čas), preživljati; podati (npr. sladkor), razpečavati (ponarejen denar)
šport podati (žogo)
pravno prenesti (premoženje na koga), izreči sodbo (on komu)
naložiti kazen; sprejeti (predlog), izglasovati (zakon); predati (npr. predsedstvo to komu)
priznati veljavnost, privoliti, potrditi, dopustiti; povedati (svoje mnenje on, upon o)
pripomniti, narediti (komu kompliment)
medicina izrezati (ledvične kamne), izprazniti (črevesa, mehur)

2. neprehodni glagol
iti, hoditi (along naprej, by mimo, over čez)
iti ven (out)
voziti se, potovati, prepotovati, priti, jahati; miniti, minevati (čas, bolečina); preminiti, umreti; priti v druge roke, pripasti (to komu)
preiti (iz trdega v tekoče stanje; from ... to)
zgoditi se, pripetiti se; krožiti, iti iz rok v roke; sloveti (for, as za, kot)
veljati za (material that passed for silk)
priti skozi, izdelati (izpit); preiti, izginiti, končati se
parlament biti sprejet (zakon), biti izglasovan, biti potrjen
pravno biti izrečen (sodba); preskočiti igro pri kvartanju, ne igrati

ekonomija to pass an account sprejeti obračun
to pass to s.o.'s account pripisati komu kaj
ameriško, sleng to pass the buck (ali baby) izogniti se odgovornosti; naprtiti odgovornost (to komu), zvaliti krivdo na koga
to bring to pass povzročiti
to come to pass pripetiti se
to pass the customs priti skozi carino, ocariniti
to pass s.th. to s.o.'s credit šteti komu kaj v dobro
to pass one's eye over preleteti kaj z očmi
figurativno to pass the hat pobirati prispevke
to pass hence umreti
to pass judgment obsojati koga
let that pass ne bomo več govorili o tem
to pass muster zadovoljiti, biti zadovoljiv
to pass a remark napraviti neumestno pripombo
it just passed through my mind pravkar mi je šinilo v glavo
it has passed into a proverb prišlo je v pregovor
to pass out of sight izginiti izpred oči, izgubiti kaj izpred oči
to pass s.o. over poslati koga komu
to pass the time prebiti čas
to pass the time of the day izmenjati pozdrave s kom
to pass water izprazniti mehur, urinirati
to pass one's word dati besedo
it will pass dobro je, šlo bo

passatēmpo m zabava, kratkočasje:
per passatempo za kratek čas

passé, e [pase] adjectif minul, pretekel; (barva) obledel

l'année passée lani
temps masculin passé pretekli čas
passé de mode (prešel) iz mode
il est 4 heures passées ura je štiri proč
couleur féminin passée obledela barva

past¹ [pa:st] pridevnik
minuli, prejšnji, pretekli

for some time past že nekaj časa
slovnica past participle pretekli deležnik
slovnica past tense pretekli čas, preteritum
slovnica past perfect predpretekli čas

pasterizacija samostalnik
v živilski tehnologiji (toplotna obdelava živil) ▸ pasztőrözésS pasterizacijo uničijo nevarne bakterije in podaljšajo čas uporabnosti mleka. ▸ A pasztőrözéssel elpusztítják a veszélyes baktériumokat, és meghosszabbítják a tej felhasználhatósági idejét.