Franja

sálo (-a) n

1. sugna

2. ekst. ciccia, grassume, adipe:
imeti veliko sala avere molta ciccia

sangue

A) m

1. kri:
animali a sangue caldo, a sangue freddo toplokrvne, hladnokrvne živali
bistecca al sangue kulin. krvavi zrezek
duello all'ultimo sangue dvoboj na življenje in smrt
fatto di sangue krvav dogodek, zločin, pokol
macchia, traccia di sangue krvavi madež, krvava sled
lago, pozza di sangue mlaka krvi
avere orrore del sangue mrziti nasilje
avere sete di sangue biti žejen krvi, hlepeti po krvi
cavar sangue puščati kri
cavar sangue da una rapa šalj. pričakovati nemogoče
dare, versare il proprio sangue (per) darovati življenje (za)
lavare un'offesa nel sangue krvavo maščevati žalitev
pagare qcs. col sangue kaj plačati z življenjem
percuotere, picchiare qcn. a sangue koga pretepsti do krvi
spargere sangue moriti, klati

2. pren. duh; moč, zagon:
costare sangue terjati veliko truda, žrtev
sudare sangue garati kot živina

3. pren. duševno stanje, čustvo:
sangue freddo hladnokrvnost, samoobvladovanje
a sangue freddo hladnokrvno
a sangue caldo v navalu jeze, strasti
calma e sangue freddo! le mirno kri!
il sangue gli è andato, montato alla testa kri mu je šla, udarila v glavo
avere il sangue bollente biti vzkipljiv, nagle jeze
avere qcs. nel sangue biti k čemu nagnjen, imeti kaj v krvi
fra i due non corre, non c'è buon sangue nista si dobra, nimata se posebno rada
farsi sangue cattivo, guastarsi il sangue zjeziti se, gristi se
piangere lacrime di sangue bridko se kesati
sentirsi gelare, agghiacciare il sangue od strahu odreveneti
sentirsi rimescolare, ribollire il sangue ujeziti, ogorčiti se
soffocare una rivolta nel sangue v krvi zadušiti upor

4. pren. kri, rod:
gentilezza, nobiltà di sangue prirojena ljubeznivost, plemenitost
legami, vincoli di, del sangue krvne vezi
quelli del proprio sangue sorodniki
principe di sangue reale princ kraljevega rodu
sangue blu modra kri
sangue del suo sangue kri njene, njegove krvi, sin, otroci
avere lo stesso sangue, essere dello stesso sangue biti istega rodu, pripadati isti družini
buon sangue non mente kri ne laže
essere di sangue nobile, popolano biti plemenitega, preprostega rodu

5.
mezzo sangue mešanec, mestic
puro sangue čistokrvna, čistopasemska, polnokrvna žival

6. pren. kri:
cavata di sangue pretiran strošek
succhiare il sangue altrui piti, sesati nekomu kri

7. inter.
sangue di Bacco, sangue di Giuda! gromska strela!, hudiča!

B) agg. invar. živordeč

sanitéten sanitary; hygienic

sanitétni avto (motor) ambulance
sanitétni artikli sanitary articles pl
sanitétno letalo ambulance plane, (veliko) airborne ambulance
sanitétna oprema medical equipment
sanitétni pes first-aid dog, ambulance dog
sanitétna postaja sanitary station, firstaid post (ali dressing station)
sanitétni ukrep sanitary measure
sanitétni vlak ambulance (ali hospital) train

santo

A) agg.

1. svet; nedotakljiv

2. relig. svet:
acqua santa blagoslovljena voda
anno santo sveto leto, jubilej
campo santo pokopališče
Città santa Sveto mesto, Jeruzalem
Dio santo!, santo cielo! križ božji, za božjo voljo!
la santa messa sveta maša
il santo padre sveti oče, papež
Sant'Officio inkvizicija
santa sede sveti sedež
settimana santa veliki teden

3. pobožen, veren; ekst. dober, pošten; ekst. svet, verski:
guerra santa sveta vojna
Santa Alleanza hist. Sveta aliansa

4. pren. pog. zdravilen, koristen

5. pog. (za podkrepitev izraza) božji:
tutto il santo giorno ves božji dan
santa pazienza! moj bog!
darle a qcn., picchiare qcn. di santa ragione koga pošteno premlatiti

B) m

1. relig. (f -ta) svetnik, svetnica:
la città del Santo Padova
tutti i Santi Vsi sveti, prvi november
avere qualche santo dalla propria pren. imeti veliko srečo, srečno se izmazati
avere dei santi in Paradiso pren. imeti močne prijatelje, zaščitnike
non c'è santo che tenga pren. nič ne pomaga (o nečem neizogibnem)
non sapere a che santo votarsi pren. ne vedeti kako in kaj
qualche santo aiuterà bo že kako

2. ekst. svetnik, svetnica; dober, čednosten, pobožen človek:
avere una pazienza da santo imeti božje potrpljenje
non essere uno stinco di santo ne biti ravno svetnik, biti vse prej kot pošten

3. relig. sveta podobica

4. pog. god

savoir*² [savwar] verbe transitif vedeti, znati, umeti; zvedeti; poznati; biti podkovan (quelque chose v čem); imeti znanje (quelque chose o čem); moči, biti sposoben (faire quelque chose nekaj napraviti)

se savoir biti, postati znan
savoir par cœur znati na pamet
(à) savoir namreč
il en sait, des choses on veliko ve, je izobražen, učen
savoir le chemin poznati pot
faire savoir sporočiti, obvestiti
savoir sur le bout du doigt imeti znanje v mezincu
je ne sache personne qui ... nikogar ne bi poznal, ki ...
je sais mes obligations envers vous zavedam se svojih obveznosti do vas
je ne saurais vous le dire tega vam (žal) ne bi znal povedati
ils se savent invulnérables zavedajo se, da so neranljivi
(autant) que je sache, à ce que je sais kolikor vem
j'en sais quelque chose o tem bi jaz lahko veliko povedal
(il) reste à savoir vprašamo se še ...
c'est bon à savoir dobro, da to vem
savoir s'il ira kdo ve, bogve, če bo šel
savoir quel temps il fera demain! bogve, kakšno bo jutri vreme
vous n'êtes pas sans savoir que ... dobro veste, da ...
sait-on jamais? človek nikoli ne ve
Dieu le sait bogve
ne savoir rien de rien pojma ne imeti
nous vous saurions gré de ... hvaležni bi vam bili, če ...
je ne la savais pas malade nisem vedel, da je bolna
je ne sais que faire, quoi faire ne vem, kaj naj naredim
on ne saurait penser à tout človek ne more na vse misliti
(populaire) il sait y faire on je spreten
ne savoir sur quel pied danser, à quel saint se vouer ne vedeti, kaj bi naredili, ne vedeti kako in kaj
il y a je ne sais combien de temps zelo dolgo je že tega
tout se sait, tout finit par se savoir vse se izve, laž ima kratke noge
(familier) va savoir! allez savoir! to je težko vedeti!

sbracare

A) v. tr. (pres. sbraco) sleči hlače

B) ➞ sbracarsi v. rifl. (pres. mi sbraco)

1. sleči si hlače

2. ekst. odpeti se:
sbracarsi dalle risa pokati od smeha
sbracarsi per qcn., per qcs. pokazati veliko vnemo, skrb (za)

scalpore m trušč, vik:
destare, fare scalpore dvigniti veliko prahu

schlafbedürftig zaspan; schlafbedürftig sein potrebovati veliko spanja

Schneemengen, pl, große Schneemengen velike količine snega, veliko snega

schnell hiter; uren; jadrn; Physik schneller Brüter oplodni reaktor; schnell machen pohiteti; schnell gehen iti hitro; zu schnell prehiter; zu schnell gehen iti prehitro; so schnell wie möglich kar najhitreje, čimprej; die schnelle Mark machen na hitro (veliko) zaslužiti; Adverb hitro, kmalu, jadrno, urno, brž

schniegeln: sich schniegeln na dolgo/na veliko se urejati; geschniegelt und gebügelt figurativ zlikan in polizan

Schuld, die, (-, -en)

1. dolg (schwebend leteč); Schulden machen delati dolgove, zadolžiti se, zadolževati se; Schulden haben/in Schulden stecken imeti dolgove, biti zadolžen; in Schulden geraten zabresti v dolgove; Schulden erlassen oprostiti dolga/dolgov; Schulden tilgen poplačati dolg/dolgove; tief in jemandes Schuld sein/stehen biti dolžan veliko hvaležnost (komu)

2. krivda (tudi Recht), Gefühl: občutek krivde; die Schuld ist/liegt bei X X je kriv (für za) ; eine Schuld auf sich laden naložiti si krivdo; jemandem die Schuld geben für dolžiti/kriviti koga (za); die Schuld abwälzen auf prevaliti krivdo na

Schwein, das, (-s, -e) svinja (tudi figurativ), prašič; figurativ ein armes Schwein uboga para; kein Schwein noben hudič; Schwein haben imeti krompir (veliko srečo); bluten wie ein Schwein hudo krvaveti; Wo haben wir denn schon zusammen Schweine gehütet? Kdaj sva midva skupaj krave pasla?

schwer težek; (schwierig) težaven; Gewitter, Schicksalsschlag, Blamage, Traum: hud; See: viharen; Wolke: črn; Gold, Silber: masiven; schwerer Betrug hud primer goljufije; schwerer Diebstahl velika tatvina; schweres Geld veliko denarja, težki denarji; schwer Glück haben imeti veliko srečo; die schwere Menge zelo veliko; ein schwerer Junge kriminalec; schwerer Raub hud primer ropa; schwerer Ungehorsam huda nepokorščina; schwer atmen težko dihati; schwer fallen biti težko (komu), ne moči (es fällt mir schwer zu ... ne morem ...) ; schwer hören slabo slišati; schwer machen težiti, otežiti, oteževati; schwer an etwas tragen mučiti se z, trpeti zaradi; schwer auf Draht sein biti zelo aktiven; schwer geladen haben figurativ biti hudo pijan

scialacquare v. tr. (pres. scialacquo)

1. zapraviti, zapravljati; tratiti

2. pren.
scialacquare complimenti, lodi na veliko hvaliti, zasipati s komplimenti, pohvalami

score² [skɔ:]

1. prehodni glagol
vrezati, zarezati, zabeležiti z zarezanimi črtami; zapisati; zabeležiti na rovašu
šport doseči, (za)beležiti točke; imeti korist
film dodati filmu glasbo

2. neprehodni glagol
beležiti komu v korist; doseči (točke, rezultat, uspeh), doživeti srečo ali uspeh; beležiti dolgove, voditi rovaš
arhaično, ameriško delati dolgove

that scores for us to šteje (velja) za nas
he has not scored ten yet ni še dosegel 10 točk
he has scored a success dosegel (doživel) je uspeh
they scored heavily in the elections dobili so veliko večino na volitvah
we shall score by it s tem bomo imeli uspeh

se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

I.

1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

II. se (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive

3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene

4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno

5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

III. si (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare

sedêti estar sentado (na en) ; (ptica) estar posado

sedeti poleg koga estar sentado junto (ali al lado de) alg
sedeti brez dela estar ocioso
tu se dobro sedi aquí se está cómodamente
sedeti pri mizi estar a la mesa, estar comiendo
sedeti v ječi estar encarcelado, fam estar a la sombra
veliko sedeti llevar una vida sedentaria
sedeti slikarju (kot model) servir de modelo, posar (za para)
vedno pri knjigah sedeti estar siempre sobre los libros, fam quemarse las cejas estudiando
trdno sedeti v sedlu tenerse firme en la silla, fig mantenerse firme
sedeti kot na žerjavici estar (como) en ascuas

sèdmica ž
1. sedmica (številka)
2. sedmica (karta): sjeći kralja -om, s številko sedem zaznamovan predmet, avtobus, trolejbus
3. teden: svake -e vsak teden; članovi kluba sastaju se jednom u -i; Velika, Strasna sedmica teden pred veliko nočjo, veliki teden

seguito m

1. spremstvo

2. pristaši, privrženci, učenci (šole, nauka)

3. naklonjenost:
avere, non avere molto seguito in uživati, ne uživati veliko naklonjenost pri

4. zaporedje, vrsta

5. nadaljevanje; posledica, rezultat:
il seguito della storia nadaljevanje zgodbe
la cosa non ebbe seguito zadeva se je s tem končala
e via di seguito in tako naprej
in seguito nato, zatem
in seguito a, a seguito di zaradi
fare seguito a admin. odgovoriti

6.
cane da seguito lovstvo pes sledec