Franja

letopis samostalnik
1. (letna publikacija) ▸ évkönyvKmalu so začeli uvajati redna statistična raziskovanja, njihove rezultate so objavljali v letopisih. ▸ Rövidesen rendszeres statisztikai felméréseket vezettek be, és ezek eredményeit évkönyvekben tették közzé.
Letopis 2008 zajema dogajanje v štirih občinah od oktobra 2007 do novembra 2008. ▸ A 2008-as évkönyv négy község 2007 októbere és 2008 novembere között zajlott eseményeit tartalmazza.

2. ponavadi v množini (o pomembnem dosežku) ▸ évkönyv
Pet naslovov državnega prvaka je dosežek za svetovne športne letopise. ▸ Az öt országos bajnoki cím olyan eredmény, amely a világ sportévkönyveibe is bekerül.
Slovensko skakanje ima zdaj v letopisih že 65 zmagoslavij, 56 posamičnih. ▸ A szlovén síugrás már 65 győzelmet – ebből 56 egyéni – jegyez az évkönyvekben.
Mariborska peticija bi se lahko v letopise uvrstila kot peticija, ki je najhitreje pridobivala podpisnike. ▸ A maribori petíció olyan petícióként kerülhetne be az évkönyvekbe, amelyen a leggyorsabban gyűltek össze az aláírások.

3. ponavadi v množini, v zgodovinskem kontekstu (letni pregled pomembnih dogodkov) ▸ évkönyv
Če pobrskamo po starih arhivih, letopisih in zgodovinskih knjigah, v katerih so tudi podatki o izrednem vremenu, vidimo, da se je v daljšem obdobju klima prav tako spremenila. ▸ Ha átnézzük azokat a régi archívumokat, évkönyveket és történelemkönyveket, amelyek a szélsőséges időjárásról is tartalmaznak információkat, láthatjuk, hogy hosszabb időszakon belül az éghajlat is változott.

Leucadia -ae, f (Λευκαδία) Levkádija, otok in mesto v Jonskem morju (blizu Akarnanije z Apolonovim svetiščem (zdaj otok St. Maura, mesto pa Leukada, sl. Levkada)): L., Mel. — Soobl. Leucas -adis, acc. -ada in -adem, f (Λευκάς) Levkáda: L. (o mestu), Plin., Leucada continuam veteres habuere coloni O., toda: pete protinus altam Leucada nec saxo desiluisse time O. (Heroid. 15, 172, o otokovem rtu). — Od tod adj. Leucadius 3 (Λευκάδιος) levkád(ij)ski: aequor, deus (= Apollo) O., Apollo Pr., quotannis tristia Leucadio sacra peracta modo O. na levkad(ij)ski način, po levkad(ij)sko (Levkad(ij)ci so namreč vsako leto s pečine vrgli človeka v morje, toda tako, da se ni ubil), Leucadium litus, vinum Plin. Leucadiēnsis -e levkád(ij)ski: ab Actio navigantes stadia circiter LX veniunt ad Isthmum Leucadiensium Hyg., quam ob rem a Corcura iubeat Action navigare, quod est e regione traductionis Leucadiensis Hyg. Subst.

1. Leucadia -ae, f
a) deklica z Levkád(ij)e, Levkád(ij)ka, naslov Turpilijeve komedije: Ci.
b) ljubica Varona Atačana (Varro Atacīnus): Varro Leucadiae maxima flamma suae Pr.

2. Leucadiī -ōrum, m Levkád(ij)ci, levkád(ij)ski otočani: L.

lēx, lēgis, f (prim. osk. ligud = lat. lēge, lígatúís = lat. lēgātīs; prim. tudi lat. lĕgō; lēx torej = povzetje, red)

1. pogodba, poseb. kupna pogodba, pogoj: oleam faciundam hac lege oportet locare Ca., hac lege vēnīre Ca., syngraphi leges Pl. pogodbene točke, mancipii lex Ci. = lex emptionis, venditionis Icti. kupna pogodba, Manlianae venalium vendendorum leges Ci. zakoniti obrazci kupnih pogodb, lex operi faciundo ali (pogosto samo) lex Ci. gradbena pogodba, l. censoria ali samo lex Ci. zakupna pogodba, ki so jo napisali cenzorji, hanc tibi legem Clodius scripsit Ci. to pogodbo ti je napisal = to ti je predpisal (velel) Klodij, legem duabus hanc proposuit partibus Ph., eā lege et omine Ter. pod tem pogojem, leges foederis V. pogodbeni pogoji, lege certā O., leges pacis dicere alicui L. mirovne pogoje določiti (določati) komu, pax data est in has leges L. ali pacem constituere his legibus N. pod temi pogoji, Macedonibus et Illyriis hae leges a Romanis datae Eutr. so Rimljani pristali na te pogoje; metaf. pogoj: patris pacem in leges conficiet suas Ter., lex vitae Ci., homines eā lege natos Ci., legem dare (z nē) O. postaviti (postavljati) pogoj, legem accipere (z nē) O.

2. (pis(me)ni) predlog zakona, zakonski predlog. Tak predlog je pristojni organ oblasti sestavil (scribere legem Ci.) in ga dal razglasiti tako, da so ga za dobo treh tržnih dni razobesili po javnih prostorih (promulgere legem Ci.); po tem roku je pristojni državni uradnik vprašal narod, kaj meni o njem (rogare populum, plebem in od tod legem rogare, legem ferre ali samo rogare Ci. = zakon predložiti, svetovati, podati zakonski predlog); narod je predlog odklonil, zavrgel (legem antiquare, repudiare Ci.) ali pa odobril, sprejel (legem sciscere, accipere, iubere Ci.). Če je predlagatelj s svojim zakonom prodrl (legem perferre Ci., včasih tudi samo legem ferre Ci.), je ta postal pravnomočen (pravnoveljaven): leges eae sine ulla promulgatione latae sunt antequam scriptae Ci., legem de ambitu ferre Ci., ego leges perniciosas rogavi Ci., lex popularis suffragiis populi repudiata est Ci., legem populum Romanum iussisse de civitate tribuenda Ci., legem promulgavit pertulitque L., acceptā lege Vell., latio legis, legis lator, legis ambitus lator Ci.

3. od naroda (na komicijah) sprejeti predlog zakona, zakon, zakonsko določilo (ustanovilo), zakonska odredba (določba, odločba), zakonski sklep, zakonski predpis, zakonska uredba, zakonit odlok, ukaz, tudi narodni sklep (ukrep): fixit legem (meton. = aes) a dictatore comitiis latam Ci. (prim.: nec verba minacia fixo aere legebantur O.; besedilo zakona so namreč vklesali na bronaste ali marmorne plošče (table), ki so jih razobesili na javnih prostorih), od tod leges XII tabularum Ci. na dvanajstih tablah napisani (vklesani) zakoni (decemvirov); leges regiae Ci. kraljevske dobe, legum conditor Pl., legum architectus (iron.) Ci., legum auctor Q. (o Likurgu), legum datio Ci. ali latio Arn., legem dare Ci. ali leges dare Ci., O. zakon(e) (iz)da(ja)ti, legem facere ali constituere alicui Ci. ali ponere H., legem abrogare Ci. zakon odpraviti (z novim zakonskim predlogom), legem sancire Ci., legem ferre (o narodu) L. zakon odobriti, sprejeti = odrediti, ukreniti, skleniti, odločiti (kaj), legibus condendis operam dare L. (o decemvirih), leges paratae sunt S. zakoni so bili postavljeni (pripravljeni, določeni), lege carens civitas Ci. v brezzakonju, brez zakonov, genus hominum agreste, sine legibus, sine imperio S., sine lege fidem rectumque colebat O., tu non solum ad neglegendas leges, verum etiam ad evertendas perfringendasque valuisti Ci., poena legis (legum) Ci. po zakonu (po zakonih, zakonsko) določena, zakonita, lege uti S. zakonito ravnati (postopati), per leges ire O. vdati, ukloniti, podvreči, podrediti se zakonom, spoštovati zakone, sub leges mittere orbem V. podvreči si svet; pl. leges tudi = zakonita državna ureditev, ustava: leges patriae Ci., suis legibus uti C. svojo ustavo imeti, civitatibus leges libertatemque reddidit N. demokratično (republikansko) ustavo (= gr. ἰσονομία). Adv. lege ali legibus po zakonu, po zakonih, zakonito, zakonsko: eius morte ea ad me lege redierunt bona Ter., Athenas deductus est, ut ibi de eo legibus fieret iudicium N.; poseb. lege agere α) po zakonu (zakonito) delovati (ravnati, postopati) (o liktorju, ki izvršuje sodnikovo sodbo): Fulvius praeconi imperavit, ut lictorem lege agere iuberet L. β) po zakonu, zakonito, sodno tožiti (o tožniku, ki podaja tožbo v običajnem tožbenem besedilu): lege agito ergo Ter., egissetque lege in hereditatem paternam Ci., alter plus lege agendo petebat Ci.; tako tudi legibus experiri N. (o tožniku), de eadem re pluribus legibus agere Suet. ponovno (večkrat) tožiti.

4.
a) (nepisan) zakon, ki si ga kdo sam postavi (= gr. νόμος ἄγραφος), predpis, pravilo: legem sibi constituere Ci.; od tod tudi = navada, način (kako kdo živi): meā lege utar Ter.
b) zakon, pravilo, smernica, vodilo, predpis kake znanosti, umetnosti idr., zapoved, statut, zakonilo, ustanovilo: l. philosophiae Ci., leges (= praecepta) philosophorum Ci., lex veri Ci., hanc igitur ad legem … formanda nobis oratio est Ci., vetus est enim lex illa iustae veraeque amicitiae … ut idem amici semper velint Ci., quis nescit primam esse historiae legem, ne quid falsi dicere audeat Ci., difficilius est oratione uti quam versibus, quod illis certa quaedam et definita lex est Ci., lege solutus H. (o ritmu), quā sidera lege mearent O., legem dicere alicui O. predpisati komu kaj, malignas dare leges O., lex, quae in scholis exercetur Sen. ph. = lex scholastica Plin. iun., vetus lex sermonis Q., cum sciatis hanc esse eiusmodi sermonum legem, iudicium animi citra damnum affectus proferre T., leges citharae T., lex grammatica Gell., divina Lact., legis Iudaicae (= judovska) praecepta Lact., lex Christiana Amm. krščanska vera, krščanstvo.
c) kakovost, stanje, narava: ex (sub) lege loci O.
d) urejenost, pravilnost, ureditev, red: equi sine lege ruunt O. brez reda sem in tja, capilli iacent sparsi sine lege O. v neredu, neurejeni, legem dare capillis Sen. ph. lase urediti.

lež|ati¹ (-im)

1. liegen (tudi geografija), -liegen (mirno [stilliegen] stillliegen, okoli herumliegen, vsevprek [durcheinanderliegen] durcheinander liegen, na aufliegen auf)
(še) naprej ležati (ne vstati) [liegenbleiben] liegen bleiben
pustiti ležati liegen lassen
pri kvartanju: kar leži, leži was liegt, liegt
mehko ležati weich liegen (tudi figurativno)

2.
ležati bolan krank liegen, das Bett hüten, v bolnišnici: im Krankenhaus liegen

3. v skladišču: lagern

4. vozilo na cesti: (gute) Bodenhaftung haben

5.
figurativno ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
ležati na srcu komu: auf dem Herzen haben (X hat … auf dem Herzen)
ležati na jeziku auf der Zunge liegen (leži mi na jeziku es liegt mir auf der Zunge)
kakor si boš postlal, tako boš ležal wie man sich bettet, so liegt man

ležáti to lie, to be lying; to rest; to be situated, to be placed, to be located

ležáti bolan to lie sick
ležáti bolan v postelji to be ill in bed
ležáti mrtev to lie dead
ležáti v porodni postelji to lie in
ležáti na hrbtu to be lying on one's back
ležáti komu pred nogami to lie at someone's feet
ležáti na mrtvaškem odru to lie in state
ležáti v zadnjih zdihljajih to be breathing one's last
ležáti v zasedi to lie in ambush
ležáti v ruševinah to lie in ruins, in dust
negibno ležáti (pritajiti se) žargon to lie doggo
ležáti zasidran to lie at anchor
(on) leži zaradi škrlatinke he is down with scarlet fever
to leži na dlani (figurativno) it is obvious, it is plain, it's as plain as a pikestaff (ali as the nose on your face)
to mi leži (figurativno) that is in my line
to mi bolj leži that is more in my line
ležáti komu težko na vesti to lie heavy on someone's conscience
kakor si boš postlal, tako boš ležal as you make your bed, so will you lie

ležáti (-ím) imperf.

1. giacere, stare disteso, stare sdraiato:
ležati v postelji stare a letto
ležati na boku, na hrbtu, na trebuhu giacere sul fianco, supino, prono, ventre a terra
ležati kot mrtev giacere immobile
ležati na golih tleh dormire sul pavimento, sull'impiantito
ležati v bolnici stare in ospedale, essere ricoverato in ospedale

2. pren. (biti pokopan) essere sepolto, riposare:
tu leži (tu počiva, na nagrobnikih) qui giace
na tem pokopališču ležijo njeni predniki in questo cimitero sono sepolti i suoi antenati

3. ležati pri star. (imeti spolne odnose z) avere rappporti (sessuali) con

4. (nahajati se na površini, na določenem mestu; nekje sploh) stare, trovarsi; essere posto, disposto:
dežela leži na severu la regione si trova nel nord
organi ležijo v trebušni votlini tali organi sono disposti nella cavità addominale

5. (biti, zadrževati se kje brez koristi) giacere:
po skladišču ležijo velike zaloge in magazzino giacciono grandi scorte

6. (izraža stanje osebka)
ležati bolan, nezavesten, pijan essere malato, privo di sensi, ubriaco
ležati v hudi vročici avere una febbre da cavallo
ležati razmetan (knjige itd.) essere sparso, gettato qua e là
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
žarg. jeziki mu ležijo è bravo per le lingue
igralcu vloga ne leži l'attore non è tagliato per questo ruolo
pren. denar ne leži na cesti il denaro non casca dal cielo
to leži na dlani è evidente, lapalissiano, chiaro come la luce del sole
do pogreba leži pokojni v mrliški kapeli fino a sepoltura la salma giacerà esposta nella cappella mortuaria
povej, kaj ti leži na duši, na srcu dimmi che cos'è che ti tormenta
pren. dejanje mu težko leži na duši l'azione gli rimorde la coscienza
odgovornost leži na nas la responsabilità è nostra
vsa skrb leži na mojih ramah tutto il peso della responsabilità devo sopportarlo io
ležati na smrtni postelji essere moribondo, sul letto di morte
ležati v grobu, pod zemljo essere, giacere morto e seppellito
pren. ležati v prahu giacere nella polvere
ležati (kdo, kaj) v želodcu avercelo, avercela sullo stomaco
pren. ležati pred nogami essere ammirato, adorato (dal pubblico)
mat. kot leži nasproti osnovnici l'angolo giace di fronte alla base
ladja leži v pristanišču la nave è all'attracco
PREGOVORI:
kakor si si postlal, tako boš ležal come uno si fa il letto, così dorme

lībella -ae, f (demin. lībra)

I.

1. = as libralis funtni as, srebrnik, deseti del denarija: parietes villae libellis in pedes quinque Ca., nummi denarii decuma libella, quod libram pondo aeris valebat et erat ex argento parva Varr.; ker se je asu po raznih razvrednotenjih (devalvacijah) vrednost znižala na 1/36 njegove prvotne vrednosti, preg. = belič: unā libellā liber possum fieri Pl., tibi libellam argenti numquam credam Pl., ob eam rem mihi libellam pro eo argenti ne duis Pl., ecquis Volcatio … unam libellam dedisset? Ci.; od tod: HS ICCC ad libellam sibi deberi Ci. do beliča, tj. celih 50.000 sestercijev = „do zadnjega stotina“.

2. metaf. (tako kot as) dvanajstdelna celota kake dediščine: Curius fecit palam te (sc. heredem) ex libella, me ex teruncio Ci. ep. Kurij te je postavil za edinega dediča cele zapuščine, toda tako, da meni daš četrtino. —

II. stavna mera, vodna tehtnica, libéla, grebljica, „livel“, „nivel“: et libella aliqua si ex parti claudicat hilum Lucr., collocare … aliquid ad regulam et libellam Vitr., materia … ad regulam et libellam exigitur Plin., structuram ad normam et libellam fieri Plin.; od tod adv.: locus, qui est ad libellam aequus Varr. popolnoma vodoraven, popolno: libella fabrilis Col., Veg.

līber² (stlat. leiber) -era -erum, adv. -ē (iz italskega *louferos, indoev. kor. *leu̯dh- rasti, naraščati, indoev. *léu̯dhei̯es naraščaj, svobodni ljudje; prvotni pomen besede līber je „domačega rodu“, „rojak“, „rodovinec“, in zato „svobodnjak“, naspr. „podvrženi narodi“; prim. gr. ἐ-λεύϑερος prost, svoboden, sl. ljudje, ljudstvo = hr. ljûdi = lit. liáudis, stvnem. liut = nem. Leute)

I. prost, svoboden = nevklenjen, brez spon (naspr. vinctus): Pl., Sen. ph., libera bracchia O. —

II. metaf.

1. prost, svoboden, nevezan, neomejen, neoviran, samostojen, neovrt, nezadrž(ev)an, neprisiljen (naspr. restrictus): libero corde fabulare Pl., l. adulescens Ter., l. adulescentia Ci., dictum est ab eruditissimis viris nisi sapientem liberum esse neminem Ci., tibi uni vexatio direptioque sociorum impunita fuit ac libera Ci., animo soluto liberoque esse Ci., liberae sunt nostrae cogitationes Ci., caelo libero frui Ci., Sen. ph., Lact. svoboden zrak, liberiore frui caelo O. svobodnejši zrak, liberum tempus nobis dabitur Ci. neomejen, otia liberrima H. povsem brezdelen čas, popolna brezdelica, popolno brezdelje, quaestio l. Ci. splošna = ne vezana na osebo ali na čas, oratio l. aut expressa Ci. samoodsebna (spontana) ali izsiljena izjava, verborum licentia liberior Ci., l. fastidium Ci., libera consuetudo peccandi Ci., l. custodia Ci., S., L., Vell., T. prost pripor (zapor) v hiši kakega imenitnega državljana, libero conclavi servare Ci. v prostem priporu imeti, nunc pede libero pulsanda tellus H., l. campus L. odprto, l. spatium L., Cu. prost, nezaseden, faenus L. z nobenim zakonom omejene oderuške obresti, liberā fide incepta exsequi L. ne vezan na nobeno dano besedo, libero mendacio uti L. kar naravnost lagati, brž se zlagati, legati cum liberis mandatis venerunt L. brez določenega naročila, z neomejenimi pooblastili, l. conquestus L., liberum arbitrium alicui permittere (de aliquo) L., liberum arbitrium mortis T., liber per vacuum posui vestigia H. tako, da sem ohranil izvirnost, liberrima indignatio H. ali liberior inter mutuas querellas dolor (očitanje nejevolje) Cu., aqua liberior O. prosteje tekoča = morje, vitae liberioris iter O., sententia paulo liberior Q., liberiores numeri Q., libere respirare Ci., liberius meare spiritus coeperat Cu.; liberum habere aliquid imeti kaj v svoji moči (v svoji oblasti, svoji volji prepuščeno, na razpolago): cum noctem ad erumpendum liberam habuissent L., populum liberum habiturum (sc. consulatum) ac daturum ei L. bo razpolagal (s konzulatom); liberum est alicui (z inf.) svobodno je, na voljo je komu, od volje koga je odvisno, volji koga je prepuščeno: Ci., Q., Plin. iun., enako brez dat.: Plin.; neque … liberum id vobis Philippus permittet L. vam tega ne bo dal na voljo; v abs. abl.: libero (= cum ei liberum esset), quid firmaret mutaretve T.; occ.
a) svoboden v razsojanju in volji, prost, neprisiljen, neprevzet, nepristran(ski): comitia C., liberum iudicium senatūs propter metum non fuit Ci., hoc liberiores et solutiores sumus Ci.
b) svoboden v mišljenju in govorjenju, prostodušen, odkritosrčen, sproščen, naraven, srčen, brez strahu: magis liberā linguā uti Pl. svobodneje govoriti, l. animus Ci., liberiores litterae Ci. ep., liberrime Lolli H., vocem liberam mittere L., liberrimum hominum genus, comici veteres tradunt Q., libere facere, dicere Ci., magis accusatorie quam libere dixisse Ci., liberius loqui Ci., N., liberius dicere, maledicere liberius H., liberrime profiteri N. l. confiteri C.
c) razbrzdan, neobrzdan, razuzdan, nezmeren, razvraten, prostopašen, samopašen, objesten: turba temulentorum Ci.; o stvareh: lustra Pl., convivium Ci., amores soluti et liberi Ci.; z gen.: quam liber harum rerum multarum siet Pl.; adv.: vivere libere Ci., liberius vivere N., liberius vivendi potestas Ter.
d) prostovoljen, radovoljen, sam od sebe: ipsaque tellus omnia liberius nullo poscente ferebat V.
e) prost vsake obveze, ne(ob)vezan: liberi ad causas solutique veniebant Ci. (= nepodkupljeni z darili).

2. prost, oproščen, brez česa; ker ima liber pass. pomen, se nav. veže s samim abl. (separationis): robustus animus … omni est liber curā et angore Ci., liber religione animus L., omni liber metu L., animus cogitationibus aliis liber Q., mens omnibus vitiis libera Q., carcere liber equus O.; zaradi večje jasnosti tudi z a(b): provincia a praedonibus libera Ci., ab observando homine perverso liber Ci. ep. rešen potrebe, da … , liber a delictis Ci., ab omni animi perturbatione liber Ci., mihi a spe, metu, partibus rei publicae animus liber erat S., libera a ferro crura O.; pesn. po gr. skladu z gen.: libera fati … gens Lydia V. oproščen usode (usodne odločitve), liber laborum H., l. revertendi O., l. curarum Lucan., l. discriminis Plin. iun., liberior campi Stat.; enalaga: libera (= curis liberantia) vina H. skrbi osvobajajoča, skrbi preganjajoča vina (prim. sl. „ki utopi vse skrbi“). — Od tod occ.
a) prost davščine, dajatev, službe (tlake), nezavezan: (sc. Mamertini) per triennium … soluti ac liberi fuerunt ab omni sumptu, molestia, munere Ci.; tudi abs.: agros immunīs liberosque arant Ci., l. civitas L.
b) brez dolga, nezadolžen, nezastavljen: ut rei familiaris liberum quidquam sit Ci.
c) o krajih in hišah neobljuden, brez prebivalcev (obiskovalcev), nenaseljen, prazen, pust, nemoten: locus Pl., loca abdita et ab arbitris libera Ci. brez motilcev, lectulus Ci. ep. samska postelja = postelja neoženjenca, liberae aedes L. prazna, brez prebivalcev.

3.
a) kdor je samostojen, svoje volje (sui iuris), državljanski, svoboden, svobodnorojen, svobodnega rodu: facta e serva libera est Pl., aliquem non liberum putare Ci., nemo liber N. noben svoboden mož, inperitos rerum, eductos libere, in fraudem inlicis? Ser. vzgojene kot svobodne (ne kot sužnje); enalaga: libera (liberior) toga, libera vestis O. toga, oblačilo svobodnih, moška toga; kot subst. līber -erī, m svobodnik, svobodnjak (naspr. servus): iure civili qui est matre libera liber est Ci., qui potest iure Quiritium liber esse is, qui in numero Quiritium non est? Ci., eruditio libero non digna Ci., quae (adsentatio) non modo amico, sed ne libero quidem digna est Ci., aut servos aut liberos conducere Ci., talis animus fuit cum in audaces servos, tum in nefarios liberos Ci., repertum esse scitote neque liberum neque servos Ci., quid est turpius ingenuo, quid minus libero dignum? Ci., nec eadem apud principem, magistratum, senatorem privatum tantum liberum ratio est Q., cum liberi servis humilitate animi pares simus; līberī -ōrum, m v pomenu otroci gl. līberī.
b) (o državah, mestih, narodih idr.) politično svoboden = ki mu ne vlada samodržec, drugim narodom nepodvržen, neodvisen, samostojen, samosvoj, pod svojo oblastjo, včasih = svobodoljuben: civitas C., liberam debere esse Galliam C., magnam imperatam Asiae, Syriae regibusque omnibus et dynastis et tetrarchis et liberis Achaiae populis pecuniam exegerat C. narodom z demokratsko ustavo, non ex liberis populis reges requiri Ci., vel regnum malo quam liberum populum Ci., hunc nimis liberum populum libertas ipsa servitute afficit Ci., defugit patriam vir liber ac fortis Ci., ut … , quae (sc. civitates) vectigales Antiochi fuissent, eae liberae atque immunes essent L., provinciae civitatesque liberae Suet., libera ac foederata oppida Suet.

Līber³ -erī, m, tudi Līber pater (iz indoev. kor. *leu̯dh- rasti, naraščati; Līber torej = „bog rasti“; prim. osk. Lúvfreís = lat. Liberi (gen.)) Líber, staroitalski bog plojenja, rodovitnosti, rasti. Pozneje so ga poistovetili z gr. Bakhom in povezali njegovo ime z adj. līber svoboden (torej Līber = cūris et laboribus liberans, prim. Lyaeus) ter ga častili kot boga vina, ki so mu darovali pitne darove: Varr., Ci., V., H., O. idr. Od tod meton. = vino: salve, anime mi, Liberi lepos Pl., sine Cerere et Libero friget Venus Ter., cum fruges Cererem appellamus, vinum autem Liberum Ci., pressum Calibus ducere Liberum si gestis H., condita cum verax aperit praecordia Liber H., ita Liberum et Cererem pro vino et pane licentius, quam ut fori severitas ferat Q. Liberu so pridruževali boginjo Libero: Lībera -ae, f Líbera, ki so jo pozneje poistovetili s Cererino hčerjo Prozerpino: Ci., L. Cerero, Libera in Libero so v italskem bogoslužju častili tako, kakor pri elevzinskih misterijih Demetro, Perzefono in Dioniza: Ci., L. Tej rimski trojici na čast so obhajali 17. marca praznik Līberālia -ium (-iōrum), n liberálije: Ci. ep., Macr., P. F., popolno: sacra Līberālia: Macr. ali ludi Līberālia: ludis Liberalibus Naev. fr. Na ta dan so mladeniči prejemali moško togo (toga virilis). — Pri skrivnem bogoslužju Libera = Ariadna, Bakhova soproga: O. (Fast. 3, 512).

līberālis -e, adv. līberāliter (līber)

I. svobode se tičoč, svobodnjaški, svobodnosten, svobod(nost)i primeren: causa l. Ci. pravda za svobodnjaške pravice, ego liberali illam adsero causā manu Ter. v skladu z zakonom trdim, da je svobodn(orojen)a, iudicium Q. sodba v pravdi za pravico do svobode, nuptiae Pl. med svobodn(orojen)imi ljudmi. —

II.

1. svobodnega moža, svobodnjaka vreden, dostojen, od tod imeniten, blag, mil, prijazen, blagomiseln, časten, ugleden, spoštovanja vreden, odličen, pošten, plemenit, plemenitega mišljenja, plemenitih nazorov, uglajen, vzvišen, odličen, odkrit(osrčen), svobodnega mišljenja, vrl, lep: ingenium (čud, značaj) Ter., coniugium Ter., vir Ter. blag, facies Ter., species Pl., forma virginis Pl., Ter. plemenit obraz, pulcher est et liberalis Pl. plemenite podobe, l. mens, eruditio Ci., artes ali doctrinae l. Ci. svobodne umetnosti in znanosti = ki se spodobijo svobodnorojenemu možu (pesništvo, govorništvo, glasba, jezikoslovje, zgodovina, filozofija, aritmetika, geometrija), tako tudi: urbs liberalissimis studiis adfluens Ci., liberalibus studiis praediti T. (= učenjaki, pesniki, filozofi); l. sumptūs Ci. časti in položaju pripadajoči stroški, largum et l. viaticum Ci. dostojna, iocus Corn., verba S. ap. Prisc., spes liberalioris fortunae L. dostojnejšega (ugodnejšega) življenja, liberalior victus L. spodobnejša (boljša) hrana, liberalius alimentum Cels., liberaliter servire Ter., liberaliter vivere Ci., liberaliter educati, eruditi Ci., liberaliter habere aliquem S. spodobno, neque liberalius neque benignius haberi L., liberaliter obire officia L., aliquem liberalius educare Sen. ph.

2. occ.
a) dobroten, dobrotljiv, prijazen, ljubezniv, ustrežljiv, ugodljiv, vljuden: voluntas, responsum Ci., quibus (sc. legatis) pacem atque amicitiam petentibus liberaliter respondit C., Remos cohortatus liberaliterque oratione prosecutus C., huic ille liberaliter pollicetur N., nec potui accipi … liberalius Ci. ep., liberalissime erat pollicitus tuis omnibus Ci. ep.
b) darežljiv, radodaren (naspr. avidus): largus, beneficus, liberalis Ci., liberalis ex sociorum pecunia S., in omne hominum genus liberalissimus Suet.; z gen.: laudis avidi, pecuniae (z denarjem) liberales erant S.
c) obilen, izdaten, razkošen, bogat: potio Cels., epulae T., quod erant honesto loco nati et instructi liberaliter C., liberaliter ex istius cibariis tractati Ci., vivo paulo liberalius quam solebam Ci. ep. nekoliko bolj gosposko, indulgere sibi liberalius N. preveč se vdajati svojim nagnjenjem (strastem), ut ille in cibis paulo liberalius aspersus Q., ibi intemperantius amamus bonos principes, ubi liberalius malos odimus Plin. (?) pogosteje, dotem largiri liberalissime Ap.

libīdō (stlat. lubīdō) -inis, f (libet, lubet)

1. hlepenje, pohlep, želja, poželenje, mik, sla po čem, do česa, volja: ubi libido veniet nauseae Ca., quod cuique libido venerit Lucr., l. voluptatum Ci. poželenje po nasladah, cum sit hoc naturā commune animantium, ut habeant libidinem procreandi Ci., quamquam ipsa iracundia libidinis est pars; sic enim definitur iracundia: ulciscendi libido Ci., iuventus … in decoris armis et militaribus equis … lubidinem habebant S. mladino je mikalo lično orožje, tanta lubido cum Mario eundi plerosque invaserat S. tolikšna želja je obšla, nisi forte quem inhonesta et perniciosa lubido tenet potentiae paucorum decus atque libertatem suam gratificari S., ex libidine sanguinis T. krvoželjnost, krvoločnost, adulandi, assentandi T. slepo nagnjenje, aliquem libido urinae lacessit Gell. kdo mora mokriti (scati), koga tišči na stran; pesn. z inf.: est lubido orationem audire Pl., hunc inridere lenonem lubidost Pl., si sit peccasse libido O.

2. napačno, polteno poželenje, (poltena, čutna) želja, (poltena, čutna) sla, (poltena, čutna) slast, naslada (tudi v pl.): poltenost, pohlep(nost), poželjivost, pohota, pohotnost, nasladnost, čutnost, sladostrastje, razkošnost, razbrzdanost, razuzdanost, razvratnost, razpašnost, (pre)drznost, nezmernost, nemoralnost, objestnost, samopašnost, samovolja: ut accendatur tua lubido Ter., libidine incensus Ci., lubidine accendi S., non libidinis causā libertinam duxit uxorem Ci. iz poltenosti, nullum signum libidinis N. pohlepa po nasladnosti, Sex. Tarquinium mala libido Lucretiae per vim stuprandae capit L. zla želja, zlobna sla (strast), libidinem muliebrem finire L. omejiti žensko samopašnost, libidinis in mares pronioris Suet.; poseb. pederastija, nečisto dečkoljubje (gr. παιδεραστία): puer emptus libidinis causā Ci.; (o živalih) = gonjenje, pojanje, poja, pojalica, ježalica: et in mare et in femina commiscendorum corporum mirae libidines Ci., ultima parte hiemis concitantibus libidinem cibis utriusque sexus accendenda venus est Col., equorum libido adhinniens Hier.; meton. pohotna, nemoralna, opolzka prikazovanja (prikazi, predstavitve) upodabljajočih umetnosti, opolzkosti: quis non frangeret eorum libidines, nisi illi ipsi, qui eas frangere deberent, cupiditatis eiusdem tenerentur? Ci., in poculis libidines caelare iuvit Plin., pinxit et minoribus tabellis libidines Plin.

3. svojevoljnost, samovolja, samovoljnost, samohotnost, (dobra ali slaba) volja, trma, „muha“: iudicum Ci., nimia l. suffragandi Ci., lex erat libido tua Ci., muliebrem libidinem comprimere Ci. trmo ženske, ratio, quae in libidinem venit Ci. ki se komu zahoče, idcircone … nobilitas … rem publicam recuperavit, ut ad libidinem suam liberti servulique nobilium bona vexare possent? Ci. ali instruitur acies ad libidinem militum L. zgolj po (samo)volji, tako tudi: ea (sc. fortuna) cunctas res ex lubidine magis quam ex vero celebrat obscuratque S. bolj po samovolji, samovoljno; v enakem pomenu tudi samo: libidine Ci.

librado

salir bien librado poceni jo odnesti
asi saldré mejor librado tako bolje odrežem
librado m trg trasat

licet -ēre, licuit in licitum est, v. impers. (3. os. sg. glag. liceō -ēre; licet torej = „na prodaj mi je, prepuščeno je meni (moji odločitvi)“, metaf. = „pripuščeno je“, od tod)

1. dovoljeno je, svobodno je, prepuščeno je, dopušča se, dopuščeno je, na voljo je komu, more se, sme se
a) abs.: dum licet, providete Ci., hoc feci, dum licuit Ci., per me licet Ci. kar zadeva mene = ne upiram se, ne nasprotujem; v tem pomenu tudi samo licet kot odgovor: Pl.
b) z neutr. pron. ali adj. kot subj.: si illud non licet, saltem hoc licebit Ter., quod aut per naturam fas esset aut per leges liceret Ci. kar bi bilo glede na zakone dovoljeno, licere id dicimus, quod legibus, quod more maiorum institutisque conceditur Ci., neque idem ubique aut licet aut decorum est Q.; redko v pl.: cum in servum omnia liceant, est aliquid, quod in hominem licere commune ius animantium vetet Sen. ph.
c) z inf. kot subj.: intro ire in aedis numquam licitumst Pl., modo liceat vivere Ter., licetne scire ex te? Ter., licet rogare? Ci. ali smem vprašati?, furem noctu occidere licet Ci.; s pass. inf.: genera … , ex quibus in eum ordinem cooptari liceret Ci., his cognosci licuit C.; elipt.: licetne pauca (sc. dicere)? Ter.
d) z ACI: licet me id scire quid sit? Pl., non licet me isto tanto bono uti Ter., Syracusanum in ea parte urbis habitare non licet Ci., neminem patricium Manlium Marcum vocari licet Ci., ut eum liceat ante tempus consulem fieri Corn.
e) z dat. personae: aliis si licet, tibi non licet Ter., si oratoribus id, quod deberet, licitum esset Ci., non statuit sibi quicquam licere Ci., cui tantum de te licuit? V. kdo ti je smel kaj takega storiti?
f) s predik. dat. poleg dat. personae v atrakciji: licuit esse otioso Themistocli Ci., ut iis ingratis esse non liceat Ci., ut sibi per te liceat innocenti amicorum opibus vitam in egestate degere Ci., vos, … quibus licet iam esse fortunatissimis C., licet illis incolumibus discedere C., illis timidis et ignavis licet esse L.; redkeje z izpuščenim dat. personae: precatur deos, ut incolumi cedere atque abire ex hostium terra liceat L., atqui licet esse beatis H., licet eminus esse fortibus O.; v mešanem skladu tudi s predik. acc. poleg dat. personae: si civi Romano licet esse Gaditanum Ci., is enim erat annus, quo per leges ei consulem fieri liceret C., quo mihi commisso non licet esse piam (po drugih piae)? O., procuratorem esse tibi non licuit Q.

2. licet ali licebit (z oslabelim pomenom s cj. pr. ali pf.) = najsi, naj le, čeprav, četudi, dasi, recimo (denimo, vzemimo), da: facto nunc laedat licet Pl., postilla iam, ut lubet, ludas licet Ter., fremant omnes licet, dicam quod sentio Ci., dicat se licet emisse Ci., licet hercules undique omnes inmineant (po drugih minae) terrores periculaque impendeant omnia, succurram atque subibo Ci., artificium obliviscatur et studium deponat licebit Ci., licet ingens ianitor antro … ex sanguīs terreat umbras V., sis pecore et multā dives tellure licebit H., vita brevis est, licet supra mille annos exeat Sen. ph., improbitas liceat adversario molesta sit, iudici invisa est Q.; s tamen: Sen. ph., Q., licet laudem Fortunam, tamen ut ne Salutem culpem Pl., licet saepius tibi huius generis litteras mittam … , sed tamen non parcam operae Ci. ep., detrahat auctori multum fortuna licebit: tu tamen ingenio clara ferere meo O., licet ergo non sint confirmati testamento, a me tamen, ut confirmati, observabuntur Plin. iun.; s certe: licet haec quivis arbitratu suo reprehendat, certe levior reprehensio est Ci.; licet okrepljen s quamvis = dasi, čeprav: quamvis licet insectemur istos Ci. najsi še tako … ; pesn. brez glag.: isque, licet caeli regione remotos, mente deos adiit O., huic licet ingratae Tityrus ipse canam Pr.; v pozni lat. z ind.: itaque, licet salutare non erit, Fotis illa temptetur Ap., licet ex libertate in servitutem venum ierat Macr., licet imperator rescripsit Dig. — Od tod

I. adj. pt. pr. licēns -entis, adv. licenter

1. prost, svoboden, nevezan, neomejen: unde licens Fabius sacra Lupercus habet Pr., hic tibi multa licet sermone licentia (po drugih latentia) tecto dicere O., licens imperium Val. Max., iocus Stat., inde ille licentior et divitior fluxit dithyrambus Ci., licentior vita Val. Max., licentiore epistula narrare constitui Plin., non ut licenter videatur errare Ci. (o govoru) da neurejeno bega (skače), quo res communis licentius gereretur S., turba licens Sen. tr., vager scribamque licenter H., id eum tam licenter et otiose facere L.

2. (v slabem pomenu) samohoten, samovoljen, svojevoljen, objesten, prostopašen, samopašen, neobrzdan, razbrzdan, razuzdan, razvraten, (pre)drzen: quam audaces et quam licentes sumus Gell., Graeci licenter multa Q., licentius … cum domina vivere Ci., Romanos … remoto metu laxius licentiusque futuros S., petitas vel paulo licentius voluptates Q., multaque … in theatro licentius efflagitata, quam solitum adversum imperatorem T. —

II. adj. pt. pf. licitus 3 dovoljen, dopuščen: licito tandem sermone fruuntur V., quicquid libet pro licito vindicans Vell., torus Petr., acies Stat., contractus, negotiatio Dig.; subst. n. pl. (kar je) dovoljeno: ipse per licita atque inlicita foedatus T. Adv. licitē: Dig. = adv. abl. licitō: Cod. Th. z dovoljenjem, ob dovoljenju, z vso pravico, po (vsej) pravici.

Opomba: Star. licessit = licuerit: Pl. Imp. liceto: Lex ap. Paul. (Dig.).

lie^*4 [lai] neprehodni glagol
ležati, počivati; nahajati se, biti v; težiti, ležati (on na duši, v želodcu)
peljati (pot)
pravno biti dopusten, biti dovoljen, priti v poštev
arhaično prenočiti, prespati
lov ne vzleteti (ptice)
vojska & navtika stati, ležati (čete, ladje)

to lie around (ali about) valjati se naokoli (stvari)
to lie asleep spati
to lie in ambush (ali wait) ležati v zasedi
to lie close skrivati se
to lie hid pritajiti se, skriti se
to lie dead ležati mrtev
to lie dying umirati
sleng to lie doggo negibno ležati, pritajiti se
to lie in ruins biti v ruševinah
to lie sick ležati bolan
it lies at his door za to je on odgovoren
the responsibility lies on you odgovornost nosiš ti
the mistake lies here napaka je tukaj
to find out how the land lies videti od kod veter piha
as far as in me lies po svojih najboljših močeh, kolikor le morem
to lie on s.o.'s hands ležati pri kom brez koristi (nerabljeno, neprodano)
to lie idle biti neizkoriščen, mirovati (zemlja, stroj), lenuhariti
to lie in prison biti zaprt
to lie in the lap of the God biti v božjih rokah
it lies in a nutshell to je na dlani
to lie open to biti čemu izpostavljen
to lie heavy (up)on težiti (krivda)
to lie out of one's money biti ogoljufan za plačilo
vojska to lie perdu ležati v skriti izvidniški točki
to lie at the root of imeti korenine v
to let sleeping dogs lie ne dregati v sršenje gnezdo
to lie in state ležati na javnem mrtvaškem odru
to lie through peljati skozi (pot)
to lie under a charge biti obdolžen
to lie under a mistake motiti se
to lie under the necessity biti prisiljen
to lie under an obligation imeti dolžnost
to lie under a sentence of death biti na smrt obsojen
to lie under suspicion biti osumljen
it lies with you to do it na tebi je, da to storiš
his talents do not lie that way za to nima sposobnosti
to lie waste biti neobdelan (zemlja)
here lies tukaj počiva
pravno the appeal lies to the Supreme Court dopusten je priziv na vrhovno sodišče
pravno to lie on s.o. biti komu obvezan
his greatness lies in his courage njegova veličina je v njegovem pogumu
he knows where his interest lies on ve kje bo imel korist
to lie in s.o.'s way biti komu pri roki; biti komu na poti
to lie to the oars pošteno veslati
you will lie on the bed you have made kakor si boš postlal, tako boš ležal

lief [li:f] prislov
rad, z veseljem

I had (ali would) as lief go there as anywhere else prav tako rad bi šel tja kot kam drugam
I would (ali had) a lief die as betray him rajši bi umrl kot da bi ga izdal
I'd liefer (than ) rajši (kot)

liegen (lag, gelegen)

1. ležati; liegen lassen pustiti ležati, (vergessen) pozabiti; jemandem liegen ležati (komu); Schiff: biti zasidran; liegen haben imeti na zalogi; weich liegen ležati na mehkem; krank liegen ležati bolan

2. biti (Fall, Verhältnisse, Fehler, in jemandes Interesse, im Bereich des Möglichen, Last, Preis, im Koma); im Streit liegen biti sprt; in der Luft liegen biti v zraku; auf dem 3. Platz liegen biti na 3. mestu; im Blut liegen biti v krvi; in Ketten liegen biti v verigah, biti vklenjen; um 20 % über/unter liegen biti 20 % nad/pod; vorn liegen biti na čelu, biti čisto spredaj

3. gledati; das Fenster liegt zur Straße okno gleda na cesto

4. es liegt mir (viel) daran dosti mi je do tega; es liegt mir nichts daran nič mi ni do tega; (der Grund für etwas sein) es liegt an/daran ... vzrok je na/na tem ...; (Verschulden) krivda je na ...

5. liegen bei einer Frau, einem Mann: spati z in Scheidung liegen ločevati se; im Sterben liegen umirati; im [Prozeß] Prozess liegen (mit) tožiti se (z); die Entscheidung liegt bei ihm odločitev je/bo njegova, on bo moral odločiti; wie die Dinge liegen tako je stanje stvari; fern liegen ➞ [fernliegen] fern liegen

light² [lait] prislov
nalahko, rahlo, lahko

light come, light go kakor pridobljeno, tako izgubljeno
to get off light srečno jo odnesti, biti malo kaznovan
to travel light potovati z malo prtljage

lightly [láitli] prislov
nalahko, lahko, brez truda; malo, mirno, potrpežljivo; lahkoživo; podcenjujoče

lightly come, lightly go kakor pridobljeno, tako izgubljeno
to bear s.th. lightly mirno kaj prenašati

likati glagol
1. (o oblačilih) ▸ vasalŽe v gimnaziji sem si sam likal hlače in srajce. ▸ Már gimnazista koromban magam vasaltam a nadrágjaimat és az ingeimet.
2. (o laseh) ▸ vasal, egyenesít
Zelo rada imam čiste in urejene lase. Po naravi imam bolj skodrane, tako da jih likam. ▸ Szeretem, ha rendezett a frizurám. Kicsit göndör a hajam, ezért egyenesre vasalom.
Tri četrt ure sem si likala lase, da so bili res popolnoma ravni. ▸ Háromnegyed órán át vasaltam a hajamat, hogy tökéletesen egyenes legyen.

3. (izboljšati) ▸ palléroz, csiszol
Pri dirigentu Boletu so se likali danes znani dirigenti. ▸ Bole karnagy keze alatt számos ma ismert karmester pallérozódott.
Prizadevno je likala njegovo pomanjkljivo angleščino, ga oskrbela z državljanstvom in mu mimogrede omogočala zanimiva "turistična" potovanja. ▸ Szorgalmasan csiszolta hiányos angol nyelvtudását, amely állampolgárságot biztosított neki és mellesleg érdekes „turisztikai” utazásokat tett lehetővé számára.

like¹ [laik] pridevnik
enak, podoben, sličen (komu, čemu)
arhaično verjetno (we are like to have war)

vulgarno as like as not zelo verjetno
on this and the like problems o tem in o sličnih problemih
and (ali or) the like in tako dalje, in temu slično
as like as two peas podobna kot jajce jajcu
what is he like? kakšen je?
a like amount enaka vsota
liker to God than man bolj podoben bogu kakor človeku
in like wise (ali manner) na enak način