Franja

Zadetki iskanja

  • position1 [pəzíšən] samostalnik
    lega, položaj (v prostoru); družbeni položaj, služba
    navtika lega ladje na morju; (telesna) drža
    vojska pozicija
    glasba lega akordnih tonov, lega prstov na godalih
    figurativno situacija, stanje, možnost; stališče
    filozofija postavka, trditev, predpostavka, propozicija

    geographical position zemljepisna lega
    vojska position warfare pozicijsko vojskovanje
    in (out of) position v pravi (napačni) legi
    aeronavtika, navtika position lights pozicijske luči
    upright position pokončna (telesna) drža
    people of position vplivni ljudje
    to be in a position to biti v stanju, da
    to define one's position pojasniti svoje stališče
    to take up a position on a question zavzeti stališče do vprašanja
    to hold a responsible position imeti odgovoren položaj
  • poskrbéti to attend (za to), to see (za to); to look after; to provide for; to take care (of)

    poskrbel bom za vstopnice (za to) I'll see to the tickets (to it)
    najprej moram poskrbéti za svoje otroke first of all I must provide for my children
    poskrbeli bomo, da boste dobili denar we shall see to it that you get the money
    poskrbljeno je, da... arrangements have been made that (something will be done) ali for (something to be done)
  • pospeševáti, pospéšiti accélérer, hâter, presser, dépêcher, activer, faire diligence, précipiter; protéger, faire avancer, promouvoir, aider à, favoriser ; (pulz) élever

    pospeševati korak forcer (ali presser, allonger, hâter) le pas, se hâter
    pospeševati prebavo aider à la digestion
    pospeševati svoje delo faire avancer son travail
    pospeševati trgovino favoriser le commerce
    pospeševati znanstveno raziskovanje promouvoir la recherche scientifique
    ki pospešuje odkašljevanje expectorant
  • pospráviti, posprávljati débarrasser, nettoyer ; (denar) empocher, encaisser ; (pridelke) récolter les fruits, rentrer la récolte, engranger

    pospraviti jedila z mize desservir la table
    pospraviti letino recueillir (ali faire) la moisson, rentrer la récolte
    pospraviti sadove svojega trdega dela recueillir les fruits de ses peines
    pospraviti sobo, stanovanje nettoyer une chambre, un appartement
    pospraviti svojo sobo faire sa chambre
    pospraviti svoje stvari ranger ses affaires
    pospraviti na kupe sendvičev engouffrer des piles de sandwiches, faire table rase
    lahko pospravite z mize vous pouvez débarrasser
  • pospráviti (-im) | posprávljati (-am) perf., imperf.

    1. assettare, ravviare, sparecchiare, sistemare; rigovernare, ripulire; sgombrare:
    pospraviti sobo riordinare, mettere in ordine la stanza
    pospraviti mizo, krožnike sparecchiare la tavola, i piatti
    pospraviti odvečne stole sgombrare le sedie di troppo

    2. (spraviti, spravljati pridelke s polja) raccogliere:
    pospravljati krompir, seno raccogliere le patate, il fieno

    3. pren. (pojesti, jesti) mangiare; spolverare

    4. pren. pog. uccidere; liquidare, trucidare; far fuori
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šport. žarg. pospraviti ves izkupiček vincere, stravincere
    pog. pospraviti na mesec lepe denarce spendere, scialacquare un bel po' di soldi al mese
    pren. pospraviti zlatnino rubare gli ori
    pren. pospraviti šila in kopita far fagotto
    pren. pospraviti svoje kovčke far le valigie, andarsene
  • posredovánje mediación f ; intercesión f ; intervención f

    po posredovanju, s posredovanjem por mediación (de alg)
    ponuditi svoje posredovanje ofrecer sus buenos oficios
  • posredováti (-újem) imperf., perf.

    1. frapporsi, intromettersi; intervenire; mediare:
    nerad je posredoval med njima si decise controvoglia di intervenire
    posredovati pri sklepanju posla mediare nella conclusione di un affare

    2. posredovati za intervenire, intercedere a favore di, per, raccomandare qcn.

    3. (posegati, ukrepati) intervenire:
    ob nesreči so takoj posredovale reševalne ekipe nel sinistro sono intervenute sollecitamente, prontamente le squadre di salvataggio

    4. presentare, riferire, trasmettere, eseguire:
    posredovati svoje izkušnje, znanje trasmettere le proprie esperienze, le proprie conoscenze
    posredovati stališče sodelavcev presentare il punto di vista dei collaboratori
    posredovati skladbo eseguire un brano musicale

    5. (omogočiti, dajati, priskrbeti) offrire, dare; assicurare:
    agencija posreduje tudi zasebne sobe l'agenzia assicura inoltre l'affitto di camere
  • posto2 m

    1. mesto:
    prendere il proprio posto sesti na svoje mesto
    mettere ogni cosa al proprio posto dati vse na svoje mesto
    avere la testa a posto pren. biti moder, preudaren
    essere a posto biti urejen, v redu
    essere, sentirsi a posto con la coscienza imeti mirno vest
    essere una persona a posto biti spodoben, zaupanja vreden
    mettere a posto qcn. koga okregati, ošteti
    tenere la lingua a posto govoriti premišljeno, brzdati jezik
    al posto di namesto

    2. (prosto) mesto, prostor:
    fare, lasciare un po' di posto narediti, pustiti malo prostora
    posto barca navt. privez
    posto letto ležišče (v hotelih, bolnicah ipd.)
    posto macchina avto (parkirni) prostor; ekst. sedež:
    automobile a cinque posti petsedežni avtomobil
    posto in piedi stojišče
    posto a sedere sedež
    posto d'onore častno mesto
    posto in Parlamento sedež v parlamentu

    3. voj.
    posto di blocco blok
    posto di comando komandno mesto
    posto di guardia stražarsko mesto
    posto di medicazione previjališče

    4. mesto, delo, služba, funkcija:
    un posto di segretario mesto tajnika
    ha trovato un ottimo posto našel je odlično službo
    mettersi a posto najti lepo delo, službo

    5. kraj, mesto:
    usanze del posto krajevne navade
    sul posto na mestu:
    recarsi sul posto oditi na mesto
    conquistare un posto al sole pren. izboriti si mesto pod soncem

    6. (javni) lokal:
    ti porto in un posto dove si mangia bene peljal te bom v lokal, kjer se dobro je

    7. evfemistično stranišče:
    devo andare in quel posto moram na stranišče
  • posvéčati ➞ posvetiti

    posvéčati večino svoje pozornosti... to devote most of one's attention to...
    on posveča mnogo časa študiju he devotes a lot of time to his studies
    namen posvečuje sredstva the end justifies the means
    posvéčati se to devote oneself (to)
  • posvéčati (-am) | posvetíti (-ím)

    A) imperf., perf.

    1. dedicare, dare; ekst. destinare, trattare:
    življenje posvetiti znanosti dedicare la vita alla scienza
    prvi del knjige je posvečen splošnim temam la prima parte del libro tratta di argomenti generali

    2. dedicare, mettere:
    posvetiti vse svoje moči mettere tutte le proprie energie

    3. rel. ordinare, consacrare; intitolare:
    posvetiti v duhovnika ordinare sacerdote
    posvetiti cerkev, oltar consacrare una chiesa, un altare
    cerkev je posvečena sv. Juriju la chiesa è intitolata a S. Giorgio

    4. pren. iniziare a:
    posvetiti koga v skrivnosti iniziare qcn. ai segreti

    B) posvéčati se (-am se) | posvetíti se (-ím se) imperf., perf. refl. dedicarsi, darsi; attendere; abbracciare la causa:
    posvečati se družini dedicarsi alla famiglia
    posvetiti se študiju attendere agli studi, dedicarsi agli studi
    posvetiti se revolucionarni stvari abbracciare la causa della rivoluzione
    ves se posvetiti, posvetiti se z dušo in telesom čemu darsi anima e corpo a qcs.
  • posvojenka samostalnik
    (posvojena hči) ▸ örökbefogadott
    Ko sta se čez osem let vrnila v Italijo, sta imela pet otrok, štiri svoje in eno posvojenko. ▸ Amikor nyolc év elteltével visszatértek Olaszországba, öt gyermekük volt, négy saját és egy örökbefogadott lány.
  • pȍštovānje s, poštòvānje s spoštovanje: ostaje, s -em Vaš odani; ukazivati nekome svoje poštovanje izkazovati komu svoje spoštovanje
  • potegníti (-em) | potegováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. tirare, trarre:
    potegniti za vrv tirare la fune
    potegniti nož tirare fuori il coltello
    potegniti meč iz nožnice sfoderare, sguainare la spada; estrarre, sfilare, tirare la spada dal fodero
    potegniti čoln na suho tirare a secco la barca
    potegniti črto tirare, tracciare una linea
    potegniti ven (izvleči) tirare fuori, estrarre
    potegniti dol, gor tirare giù, su
    pren. potegniti koga na svojo stran tirare qcn. dalla propria parte
    šport. potegniti nasprotnega igralca za majico strattonare l'avversario
    potegniti nazaj arretrare, ritirare, tirare indietro
    potegniti nit sfilare, tirare il filo
    pren. potegniti za nos gabbare, prendere per il naso; vulg. fregare
    pren. potegniti s kom prendere le difese di qcn., stare dalla parte di qcn.

    2.
    potegniti s čopičem dare una pennellata, un colpo di pennello
    potegniti z glavnikom po laseh ravviare i capelli, darsi una ravviata ai capelli

    3.
    potegniti dim iz cigarete tirare una boccata di fumo
    potegniti požirek vina fare un sorso

    4. pog. (odpeljati) portare, dare un passaggio:
    ali me potegneš do postaje? mi porti alla stazione?

    5. pog. (speljati) portare; far passare:
    potegniti elektriko in vodovod do hiše portare l'elettricità e l'acqua fino alla casa

    6. (začeti pihati) tirare:
    potegnil je močan veter cominciò a tirare un forte vento

    7. pren. (spraviti, spravljati koga v neugoden položaj) coinvolgere; attrarre:
    potegnili so ga v nevarno pustolovščino fu coinvolto in una pericolosa avventura

    8. pog. (dobiti, dobivati denar) prendere, guadagnare, ricavare:
    za vsak nastop potegne lepe denarce per ogni recita si prende un bel po' di soldi

    9. potegniti jo pog. andarsene:
    potegniti jo spat andarsene a letto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. potegniti črto pod svoje dosedanje življenje fare un bilancio della propria vita
    pren. potegniti (ta) kratko tornarsene con le pive nel sacco, avere la peggio
    potegniti mejo med tracciare il confine tra; pren. saper distinguere tra, saper discernere tra
    pren. potegniti komu mreno z oči aprire gli occhi a qcn.
    pog. avto potegne tudi do 180 na uro l'automobile raggiunge anche i 180 chilometri orari
    pren. potegniti koga iz dreka togliere qcn. dagli impicci
    pren. potegniti iz naftalina togliere dal dimenticatoio, dalla naftalina; tirare fuori dalla naftalina
    pren. potegniti za seboj poslušalce saper attrarre l'attenzione dell'uditorio

    B) potegníti se (-em se) | potegováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere

    2. pog. ritirarsi

    3. (zavzeti, zavzemati se) prendere la parte, le difese di qcn.
    potegniti, potegovati se za koga prendere la parte di qcn., prendere le difese di qcn., parteggiare per qcn.

    4. potegovati se za concorrere per, candidarsi a; disputarsi (qcs.); competere per, gareggiare per;
    potegovati se za dekletovo roko chiedere, ambire la mano della fanciulla
    obraz se mu je potegnil mise su il muso; fece la faccia lunga
    blisk se je potegnil čez nebo un fulmine guizzò nel cielo
    po tem dogodku se je potegnil vase dopo questo fatto si chiuse nel proprio guscio

    5. potegniti se tirarsi; (podaljšati se) allungarsi, prolungarsi; (zrasti) crescere:
    potegnil se je kvišku si tirò su
  • potior -īrī -ītus sum (depon. k potiō -īre iz potis)

    1. dobi(va)ti delež, deležen posta(ja)ti, polastiti (polaščati) se koga, česa, prilastiti (prilaščati) si kaj, nadvlad(ov)ati, obvlad(ov)ati, pod oblast (v oblast) dobi(va)ti, podrediti (podrejati) si, podjarmiti (podjarmljati, podjarmljevati, podjarmovati), dobi(va)ti, doseči (dosegati); abs.: libidines ad potiundum incitantur Ci.; večinoma z abl.: imperio, victoriā Ci., urbe Ci., oppido, totā regione N., campo V., monte O. priti (dospeti) do … , auso O., V. dovršiti (končati) tvegano dejanje (tvegan podvig), caede Stat. zagrešiti umor, umoriti, morte Aus. umreti; redkeje (kot v. denominativum) z gen.: castrorum, illius regni Ci., urbis S., Cu., vexilli L., Adherbalis, hostium paucorum S., potiti sunt Atheniensium Corn. podredili so si Atence, prevladali so (nadvladali so) nad Atenci; zelo redko (analogno po trans. glag.) z acc.: domum Pl. priti (prispeti, dospeti) do doma, urbem Ci., victoriam Iust., gloriam Corn.; ta raba izhaja iz gerundivnega sklada: spes potiundorum castrorum, urbis potiundae C., Capuae potiendae copiam fore L., ad potienda sperata L. da bi uresničili svoje nade, da bi videli uresničene svoje upe; pass.: nec tamen est potiunda tibi O. ne moreš je obvlad(ov)ati.

    2. v oblasti (posesti, roki) ali v rokah imeti, imeti, posedovati: mari, oppido L., non diutinā regni administratione Iust., summā imperii N., voluptatibus Ci., aulā et novo rege T. v rokah imeti, obvladovati; z gen.: rerum potiri dobiti (v svoje roke) oblast = imeti dejansko oblast, imeti nadoblast, imeti oblast v svojih rokah (v teh pomenih le z gen.): N. idr., prudentissima civitas Atheniensium, dum ea rerum potita est Ci. (od tod qui rerum potiebantur Ci. = mogotci, mogočneži, mogočniki, vladarji, oblastniki, potentáti), regni potitur Aegisthus per septem annos Vell., potitus mortis Lucr. deležen smrti, umrl; z acc.: gaudia, commoda Ter. imeti, uživati; abs.: ii, qui tenent, qui potiuntur Ci. ep. ki imajo dejansko oblast.

    Opomba: Obl. po 3. konjugaciji: potitur Pl., Ter., V., O., Poeta ap. Ci., Col.; poteremur O.; poteretur Cat., Val. Fl.; poterentur L.; inf. poti Enn., Pac. ap. Non.; potirier Pl.
  • potrátiti to waste; to squander; to dissipate; to spend to no purpose; (zafračkati) to fritter away

    potrátiti svoj čas, svoje premoženje to waste one's time, one's property
  • pȍtreba ž (ijek., ek.)
    1. potreba: imati nužne -e; svakodnevna potreba; podmiriti svoje -e zadovoljiti svoje potrebe; podmirivati estetske -e; nema -e ni potrebno
    2. potreba (na stran): osjećati -u
    3. stiska: u slučaju -e obratite se na svoga brata
    4. potrebščina: životne -e, školske -e
    5. nije -e da se govori o tome ni potrebno govoriti o tem; do -e če bo treba; bio je premješten po -i službe bil je premeščen, ker je to zahtevala služba
  • potrpežljívost patience; forbearance; endurance; indulgence

    izgubiti potrpežljívost to be out of patience, to lose one's temper
    moja potrpežljívost je pri kraju my patience is completely exhausted, I have lost all patience, my patience is at an end
    preskusiti svojo potrpežljívost to try one's patience
    nočem zlorabljati vašo potrpežljívost I will not tax your patience
    še taka potrpežljívost ima svoje meje (figurativno) even a worm will turn
  • potrpežljívost, potrpljênje patience ženski spol , douceur ženski spol , indulgence ženski spol

    angelska, skrajna potrpežljivost patience angélique
    moja potrpežljivost ima svoje meje ma patience a des limites
    moje potrpežljivosti je konec ma patience est à bout (ali est épuisée)
    s potrpežljivostjo se vse doseže la patience vient à bout de tout, (pregovor) patience passe science
    s potrpežljivostjo se sčasoma vse doseže (pregovor) tout vient à point à qui sait attendre
    izgubiti potrpežljivost perdre patience
    oborožiti se s potrpežljivostjo s'armer de patience
    pripeljati do kraja potrpežljivosti (figurativno) faire déborder le vase (ali la coupe)
  • poule [pul] féminin

    1. kokoš, kura; familier, figuré miška, mucka, ljubica, metresa; familier dekle, ženska

    2. sport igra; runda; vložek pri igri; grupa moštev (rugby)

    bouillon masculin de poule kokošja juha
    chair féminin de poule kurja polt
    mère féminin poule (figuré) mati, ki zelo skrbi za svoje otroke
    poule de bruyère divja kokoš
    petite poule de bruyère ruševčeva samica
    poule d'eau vodna kokoš
    poule d'élevage réjna kokoš
    poule d'essai poskusna dirka triletnih konj
    poule faisane fazanka
    poule finale (sport) finale, finalno tekmovanje
    poule bonne pondeuse, bonne couveuse dobra kokoš nesnica
    poule d'Inde pura, purica
    poule mouillée, cœur masculin de poule mevža, strahopetec, šleva
    poule de neige severna kokoš, snežka
    poule sauvage pegatka
    avoir la chair de poule imeti kurjo polt, trepetati od strahu
    quand les poules auront des dents (figuré) nikoli
    être comme une poule qui a trouvé un couteau (figuré) biti zelo začuden, zelo v zadregi
    se coucher, se lever comme (ali avec) les poules zgodaj iti spat, zgodaj vsta(ja)ti
    faire un cul de poule zaviti usta, namrdniti se
    mener les poules pisser zapravljati (svoj) čas
    tuer la poule pour avoir l'œuf iz lakomnosti ali nepotrpežljivosti uničiti vir pomembnega dobička
    tuer la poule aux œufs d'or uničiti si vir dobička, dober vir materialnih sredstev
    qui naît poule aime à gratter (proverbe) prirojenih lastnosti se ne moreš odvaditi, otresti
  • pourvoir* [purvwar] verbe intransitif (po)skrbeti (à za); verbe transitif opremiti, oskrbeti (de z); priskrbeti (quelqu'un de quelque chose komu kaj); preskrbeti, omožiti, oženiti

    se pourvoir d'aliments, de linge oskrbeti še z živili, s perilom
    se pourvoir en appel (juridique) vložiti priziv
    se pourvoir en cassation, en nullité vložiti ničnostni priziv
    se pourvoir en grâce vložiti prošnjo za pomilostitev
    se pourvoir en justice sodno nastopiti, tožiti
    pourvoir à un poste zasesti neko (službeno) mesto
    être pourvu de vêtements chauds biti oskrbljen s toplimi oblačili
    pourvoir au désordre preprečiti nered
    pourvoir ses enfants preskrbeti svoje otroke
    pourvoir aux besoins de sa famille skrbeti za potrebe svoje družine
    j'y pourvoirai pobrigal se bom, poskrbel bom za to
    il n'a qu'à se pourvoir ailleurs saj (on) lahko gre kam drugam