Franja

túkaj adv.

1. (tu) qui, qua (per lo stato in luogo):
kje si? Tukaj dove sei? Qui
tukaj okrog qui attorno, da queste parti

2. (v poved. rabi izraža neposredno prihodnost česa):
kosilo je tukaj, izvolite il pranzo è servito, prego

3. voj. pog. presente; comandi:
vojak Logar! Tukaj! soldato Logar! Presente!, Comandi!

4. (izraža kraj, prostor v bližini govorečega) qui, qua; ecco:
na, tukaj imaš denar in kupi ecco(ti) qua i soldi e va' a comprare

5. (izraža določeno mesto besedila) qui; a questo punto; a questo proposito, a questo riguardo:
napisal je več pesmi, tukaj navajamo eno (il poeta) scrisse varie poesie, qui ne citiamo una
govorili so o novem zakonu. Tukaj se je izoblikovalo več stališč si parlò, si discusse della nuova legge. A questo riguardo emersero vari punti di vista
tako je prav, in tukaj je udaril po mizi così va bene, e qui battè un pugno sul tavolo

6. (izraža trenutek dogodka, stanja) qui, qua:
od tukaj naprej se začenja drugo obdobje da qui in poi inizia un altro, un nuovo periodo

7. tukaj ... tam qui... là:
streljali so zdaj tukaj, zdaj tam si sparava ora qui, poi là

túlac túlca m, mn. túlci tûlācā
1. tul, tulec: tulac pun strelica
2. tulec, ovojnica
3. cilinder (klobuk)
4. oglavje: tulac je dio šešira u koji ulazi glava
5. past: uhvaćen je kao zvijer u tulac; kad lovi kunu bjelicu, djeda nosi sa sobom bar po jedan tulac, izdubljeni komad stabla
6. došlo mi je na tulac prav mi je prišlo

tun (tat, getan) delati, (machen) narediti, storiti; (treiben) početi; etwas irgendwohin dati, deti; beiseite usw.: spraviti; es tun zadoščati (das tut es auch tudi to bo šlo/dovolj) ; es tut gut dobro de(ne); das tut nichts nič ne de; es tut sich etwas nekaj se dogaja; es tun (koitieren) onegaviti se; zu tun haben imeti delo, biti zaposlen; viel/wenig zu tun haben imeti veliko/malo dela; zu tun haben mit imeti opravka/opraviti z; nichts zu tun haben mit ne imeti nobenega opravka z; es mit dem Herzen usw. zu tun haben imeti težave s srcem itd.; es zu tun bekommen mit priti v težave z; es mit der Angst zu tun bekommen ustrašiti se; getan sein mit biti opravljeno z; freundlich tun delati se prijaznega; leid tun smiliti se (komu), biti žal (es tut mir leid žal mi je) ; sich ein Leid tun narediti samomor; unrecht tun narediti krivico; vornehm tun delati se finega; weh tun boleti koga (es tut mir weh boli me) ; Abbruch tun škodovati; etwas Böses tun narediti kaj hudega; einen Sprung tun skočiti, poskočiti;
als: tun als ob delati se (kot da bi);
an: viel tun an jemandem veliko storiti za (koga); gut daran tun narediti prav;
für: tun für storiti za;
um: es ist zu tun um gre mi za, skrbi me za;
unter: es unter etwas tun iti pod, spustiti se pod; darunter tue ich es nicht to je najmanj, pod to ne grem;
zu: das tut nichts zur Sache to ne igra vloge

tunica -ae, f (semit. izpos.; prim. aramejsko kithuna, hebr. ketonet, arab. kattán, gr. χιτών)

1. túnika (= „suknjič“, „srajca“), platneno ali volneno spodnje oblačilo, brezrokavno ali s kratkima rokavoma, segajoče do kolen in podobno srajci; doma so jo Rimljani in Rimljanke nosili neposredno na telesu brez pasu, zunaj hiše pa prepasano. V najstarejših časih so se Rimljani ogrinjali le s togo: Romani tunicā diu caruerunt, solā togā contenti Gell.; v klasični dobi pa je bila tunika v splošni rabi in moški so zunaj hiše nosili vrh nje še togo, ženske pa stolo (stola) ali palo (palla): Pl., Ci. idr., tunica linea Hier., Aug., candida Petr., nuptialis H., russea Petr., scissa et sordida Petr., tunicam altius colligere Petr., tunicas mutare cotidie Hier., tunicae manicas habent V.; manuleata tunica Pl., Suet. ali manicata tunica Cu. tunika z (dolgimi) rokavi je veljala za mehkužno in tujo nošo; prav tako tudi talaris tunica Hier., Lact. do gležnjev segajoča tunika: quos … bene barbatos videtis, manicatis et talaribus tunicis Ci. Pozneje so višji stanovi nosili dve tuniki, spodnjo (tunica interior, interula) in vrhnjo, ki je bila pri senatorjih obšita s širokim robom (latus clavus), pri vitezih pa z ozkim robom (angustus clavus, gl. clavus); nižji sloji, zlasti sužnji, so nosili samo tuniko: tunicatus populus (popellus), gl. tunicātus. Semitski izvor tega oblačila izpričujejo tudi nekatere omembe v literaturi, npr.: tunicae Lydorum opus Luc.; preg.: tunica propior pallio est Pl. tunika mi je bližja kot palij, srajca mi je bližja kot suknja.

2. metaf. koža, ovoj, lupina, luščina, mekina, strok: cicadae Lucr., oculorum Cels., boleti Plin., gemmae (popki, brsti) tenues rumpunt tunicas (ličje) V., lupini Iuv. strok.

tuo

A) agg.

1. tvoj

2. tvoj, svoj:
adesso ti prendi il tuo tè e vai a riposare zdaj boš spil svoj čaj, potem pa greš počivat

B) pron. (v absolutni rabi):
eccoti il tuo na, tu imaš svoje
i tuoi tvoji (tvoja družina, tvoji prijatelji)
l'ultima tua tvoje zadnje pismo
accontentati del tuo! zadovolji se s svojim!
ne hai combinata ancora una delle tue spet si zakuhal eno svojih
è giusto che anche tu dica la tua prav je, da tudi ti poveš svoje mnenje
stare, tenere dalla tua biti na tvoji strani

turn¹ [tə:n] samostalnik
vrtljaj, vrtenje, obračanje, obrat; ovinek, zavoj, okljuk, vijuga, krivulja
figurativno izkrivljenje; (posebna) smer, sprememba smeri, obrnjena smer; preokret, preobrat; kriza
ekonomija prodaja, promet; sprememba, menjava, redno menjavanje pri opravljanju (posla, službe), turnus, vrstni red; zamena, šiht, posada, delovna izmena; runda; (kratek) sprehod, pot, runda; zaposlenost (s čim), (prehoden) poklic; usluga; prilika, priložnost; točka v programu (varieteja); namen, namera, potreba
figurativno sposobnost, talent, dar (for za)
nagnjenje; oblika, obris; način mišljenja, razpoloženje; postopek; izraz
pogovorno živčni pretres, šak, omotica, strah, močno razburjenje; skisanje (mleka)
tisk obrnjena črka, obrnjen tisk
šport trojka (pri drsanju)
množina, medicina menstruacija, mesečna čišča

turn (and turn) about izmenoma, menjaje se
at every turn pri vsakem koraku, ob vsaki priliki, neprestano, ob vsakem času
before one's turn preden smo na vrsti
by turns, in turns izmenoma, zaporedoma; v turnusu, eno za drugim
every one in his turn! vsakdo (vsi) po vrsti!
in turn po vrsti
in the turn of a hand v hipu, kot bi trenil
out of one's turn zunaj, mimo svoje vrste; ne na mestu
to a turn izvrstno
a turn of anger napad jeze
turn of the century konec stoletja
a turn of fortune (of Fortune's wheel) preobrat, preokret sreče, usode
a turn to the left zavoj na levo
turn of life medicina klimakterij
the turn of the tide oseka, figurativno sprememba položaja, preobrat
done to a turn (s)pečen kot treba
hand's turn ročno delo
to be of humorous turn imeti smisel za humor
to be on the turn biti na preokretnici, prelomnici
he is fond of old turns of expression on se rad starinsko izraža
whose turn is it? kdo je na vrsti?
now it is my turn sedaj sem jaz na vrsti
the milk is on the turn mleko se bo vsak hip skisalo
the cake is done to a turn kolač je ravno prav pečen
to do s.o. a good (bad) turn napraviti komu dobro (slabo) uslugo
he did me an ill turn škodoval mi je, eno mi je zagodel
one good turn deserves another roka roko umiva, usluga za uslugo
to (a)wait one's turn čakati, da pridemo na vrsto
to give s.o. a turn prestrašiti koga
to have a turn for languages ima dar za jezike
he has a curious turn of mind čudnega značaja je
I heard short turns in the music-hall slišal sem kratke točke programa v varieteju
left (right) turn! britanska angleščina, vojska na levo (desno)!
we read turn and turn about menjavali smo se pri čitanju
don't speak out of your turn! ne govori, če nisi na vrsti!
it serves my turn to mi prav pride, mi dobro služi (koristi)
to take a turn at s.th. kratek čas se s čim ukvarjati
to take a turn to the right zaviti na desno
to take turns medsebojno se menjavati (at rowing pri veslanju)
to take a turn in the park napraviti kratek sprehod (rundo) v parku
to take the good (bad) turn, to take a turn for the good (bad) obrniti se na boljše (slabše)
disease took a favourable turn bolezen se je obrnila na bolje

tutto

A) agg.

1. ves, cel:
tutta l'Italia vsa Italija
tutta Milano ves Milan
a tutt'oggi do danes
tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
essere tutt'uno biti isto

2.
tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
una volta per tutte enkrat za vselej
inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

3. vsak:
sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
in tutti i casi v vsakem primeru
in tutti i modi na vsak način
tutte le volte che vsakokrat ko

4. ves (v vsakem delu, povsod):
erano tutti contenti bili so prav veseli
è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

B) pron. vse:
con tutto che čeprav
in tutto skupaj
in tutto e per tutto popolnoma, povsem
innanzi tutto, prima di tutto predvsem
per tutto dire skratka
tutto sommato eno z drugim
ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
essere capace di tutto biti vsega zmožen
fare di tutto lotiti se vsakega dela
fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
questo è tutto (in) to je vse
tutto bene? je vse v redu?
tutto sta nel važno je, da

C) avv. popolnoma, povsem, docela:
del tutto popolnoma
di tutto tutto popolnoma
tutt'al più kvečjemu
tutt'altro sploh ne, nikakor
tutt'intorno vse naokoli

Č) m invar.

1. vse:
rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

2. celota:
formare un tutto tvoriti celoto

two-pence [tʌ́pens] samostalnik
vrednost kovanca za dva penija (2 d.)
figurativno bor, novčič; trohica, malenkost

I don't care a two-pence for prav nič mi ni mar za
two-pence coloured ceneno oblečen, našemljen

učinkováti to effect, to be effectual; to operate (na on), to take effect, to have an effect; to act; to produce an effect (na on); to have an influence (na on)

učinkováti na koga to have an effect on someone, to influence someone, to impress someone, to tell on someone
to ni prav nič učinkovalo nanj it had no effect on him, it did not affect him
to nanj ne učinkuje (figurativno) this cuts no ice with him
ona učinkuje nanj kot rdeča ruta (na bika) she makes him see red
slika učinkuje mnogo boljše iz daljave the picture looks much better at a distance
zdravilo ni učinkovalo the remedy did not work

uganíti to guess; to make a guess; to unriddle; to find out; (razrešiti) to solve

ki se lahko ugane guessable
uganíti uganko to solve a riddle
prav (napak) si uganil you have guessed right (wrong)

ugod|en [ó] (-na, -no) vorteilhaft; günstig (kar se tiče obresti zinsgünstig, cenovno preisgünstig, prometno verkehrsgünstig, stroškovno kostengünstig, tokovno strömungsgunstig), begünstigt; -freundlich (za kožo hautfreundlich, za družine/družino familienfreundlich, za matere mutterfreundlich, za okolje umweltfreundlich, za ženske frauenfreundlich)
posebno ugodna carina der Vorzugszoll
posebno ugodna cena der Sonderpreis, Vorzugspreis
ugodna ponudba das Sonderangebot
zdravljenje v ugodnem podnebju die Klimatotherapie
v ugodni luči im günstigen Licht
približati se: na ugodno razdaljo (za strel) bis auf [Schußnähe] Schussnähe
z ugodno lego stanovanje: in guter Wohnlage
biti ugoden günstig sein (für), von Vorteil sein (für), vorteilhaft sein (für), (jemanden) begünstigen, (priti prav) (jemandem) zusagen
ugodno potekati bolezen, razvoj: einen guten Verlauf nehmen

unguiculus -ī, m (demin. unguis) noht: integritas unguiculorum omnium Ci., unguiculi dolor Sen. ph.; preg.:
a) ex unguiculis (= gr. ἐξ ὀνύχων) perpruriscere Pl., Ap. „od nohtov“, „od koncev prstov“ = skozi in skozi.
b) usque ab unguiculo ad capillum summum est festivissuma Pl. „od nog do glave“.
c) qui mihi a teneris, ut Graeci dicunt, unguiculis (gr. ἐξ ἁπαλῶν ὀνύχων) cognitus est Ci. ep. „od mladih nog“ (= prav dobro).

ūni-versus (stlat. ūni-vorsus) 3 (ūnus in vertere)

1. v sg. (pri kolekt.) ves, cel, celoten, vesoljen, združen, zedinjen: Ter., Hirt. idr., populus, ordo, senatus, res publica, familia, provincia, multitudo, mundus Ci., Europa N.; okrepljeno: gregem totum univorsum voluit avortere Pl. prav vso; v pl. vsi skupaj, vsi hkrati (naspr. singuli, dispersi): T., Suet., Vell. idr., universos esse pares, dispersos perituros N., universi concurrunt ad regiam Cu., universi populi L., non unus aut alter miles, sed universi milites L., adsunt, queruntur Siculi universi Ci., maria omnia cum universa (v celoti), tum in singulis oris portus Ci.; okrepljeno: omnes universi Pl., Fr., Gell. ali universi omnes Ap. prav vsi skupaj.

2. pri drugih subst. vsega (vseh) se tičoč, občen, obči, splošen (naspr. proprius): Plin., Traianus ap. Plin. iun., T. idr., bellum L., pugna L. ki se je vse udeležuje, universae rei dimicatio L. odločilna bitka, victoria L., incendium urbis Ci., odium, natura Ci.; od tod adv. in universum vobče, (na)sploh, (na)splošno: non nominatim, sed in universum L., terra in universum horrida T., in universum aestimare T.

3. subst. ūniversum -ī, n vesoljnost, vesoljni svet, vesolje, vesoljni prostor, vsemirje, univêrzum: Col., pars universi Ci., principia mentis, quae sunt in adverso, deus esse dicit Ci.; v istem pomenu tudi pl.: universis praeesse Sen. ph. Adv. ūniversē (na)sploh, (v)obče, (na)splošno (na splošno): cetera universe mandavi, illud proprie Ci. ep., quia singillatim potius quam … universe loquar? Ci.

Opomba: Skrč. obl. ūnorsum Lucr.

unlike [ʌnláik]

1. pridevnik
nepodoben, malo podoben; različen; neenak

the portrait is very unlike portret je zelo malo podoben

2. predlog
v nasprotju z, različno od, za razliko od, drugače od

he behaved unlike a gentieman ni se obnašal kot džentlmen
unlike his brother, he works hard v nasprotju s svojim bratom on marljivo dela
that is very unlike him to mu ni prav nič podobno

unrecht neprimeren, (falsch) napačen, nepravi; unrecht haben ne imeti prav; unrecht geben jemandem ne dati prav (komu); unrecht bekommen: er hat unrecht bekommen izkazalo se je, da ni imel prav; unrecht tun prizadejati/delati krivico; in unrechte Hände fallen pasti v neprave roke; nicht unrecht sein biti prav

Unrecht, das, krivica; Unrecht haben ne imeti prav, motiti se; im Unrecht sein ne imeti prav, motiti se; ins Unrecht setzen pokazati, da (kdo) nima prav

upon¹ [əpɔ́n] predlog
(= on) na; na osnovi, na temelju; za; pri

line upon line vrsta za vrsto
loss upon loss izguba za izgubo, stalne izgube
once upon a time nekoč (začetek angleških pravljic)
upon this nato, nakar
upon the wide sea na širnem morju
upon the heavy middle of the night prav sredi noči
upon inquiry na osnovi preiskave
upon inspection na temelju inšpekcije, takoj po inšpekciji
he is not to be relied upon nanj se ni moč zanesti
to draw one's sword upon s.o. izvleči (potegniti) svoj meč proti komu
he has nothing to live upon nima od česa živeti
to live upon s.o. živeti na račun kake osebe
to be thrown upon one's own resources biti sam nase navezan
upon my word (of honour)! častna (moja) beseda!

úra (čas) hour; (žepna) watch; (stoječa, stenska, stolpna) clock; (namizna) timepiece

úra budilka alarm clock
peščena úra sand glass
sončna úra sundial
cerkvena úra church clock
úra z nihalom pendulum clock
zapestna úra wristwatch
ladijska úra chronometer
úra štoparica stopwatch
policijska úra curfew
konične úre rush hour
huda úra thunderstorm
učna úra lesson
proste úre free (ali spare) hours pl
smrtna úra the hour of death, dying hour, last hour
v zgodnjih úrah in the small hours
úra X vojska zero hour
v teku ene úre, v manj kot eni úri in less than an hour, within an hour
o úre do úre from hour to hour
prav ob tej úri at this very hour
po moji úri by my watch
pol úre half an hour, a half hour
pred pol úre half an hour ago
5 milj na úro 5 miles per hour, 5 miles an hour
vsake tri úre every three hours
več kot eno úro over one hour
ob tej úri at the present time, ZDA presently
polni, celi 2 úri for two hours at a stretch (ali pogovorno on the trot)
dobro úro a good hour
ob 12. úri at 12 o'clock, at noon
v smeri kazalca úre clockwise, (v nasprotni) anticlockwise
jermenček za zapestno úro watch strap, strap for wristwatch; (wrist) watch band; strap (ali cord, link, expansion) band
verižica za úro watch chain, (pri telovniku) watch guard
kolesje úre movement of a watch
ohišje úre clock case
vzmet úre watch spring
utež pri úri clock weight
kazalec úre hand
kazalec sončne úre gnomon
številčnica úre dial
tovarna úr clock factory, watch factory
trgovina z úrami clock trade, watch trade, trade in clocks and watches
koliko je úra? what time is it?, what's the time?, (redko) what o'clock is it
úra je 5 it is five o'clock
četrt na šest je it is a quarter past five
pol šestih je it is half past five
tri četrt na šest je it is a quarter to six
na moji úri je tri it is three by my watch
ob kateri úra? at what time?
je ta úra prav? is that clock (tvoja zapestna úra your wristwatch oziroma pogovorno watch) right?
on je točen kot úra he is as regular as clockwork
moja úra je točna my watch keeps perfect time
dobrih 5 úr je do mesta it's a good five hours to the town
moja úra gre dobro my watch is a good timekeeper
moja úra ne gre (se je ustavila, se je iztekla) my watch is not going (has stopped, isn't working)
moja úra je pokvarjena there is something wrong with my watch
navijte svojo úro! wind up your watch!
moja úra je navita my watch is wound up
úra bíje the clock strikes (oziroma is striking)
úra bo zdajci (od)bila 11 the clock is just about to strike eleven
úra je odbila 7 the clock has struck seven
odbila mu je zadnja úra his last hour is come
moja úra prehiteva my watch is fast (ali gains, is gaining)
moja úra zaostaja my watch is slow (ali loses, is losing)
vprašati koliko je úra to ask the time
naravnati (regulirati) úro po... to regulate (ali to set) one's watch by...
držati se rednih úr to keep regular hours
letalo je doseglo poprečno 450 milj na úro the plane averaged 450 miles an hour
dajati angleške úre (= lekcije) to give English lessons
to úro je treba naviti this clock needs winding up (ali rewinding)
moja úra je potrebna popravila my watch needs repairing
razmakniti konične úre (da ni navala na avtobuse itd.) to stagger office hours
rana úra zlata úra early to bed and early to rise makes a man healthy, wealthy and wise
delati 24 úr brez prekinitve (noč in dan) to work around the clock

ustrézati to suit; to answer, to meet, to correspond; ➞ ustreči

ponudba ustreza povpraševanju the supply meets the demand
to bo ustrezalo mojim zahtevam, željam this will suit my requirements
to vino mi ne ustreza (prija) this wine does not suit me
če ti to ustreza if it suits you
ti ustreza (= ti je prav) priti jutri? does it suit you to come tomorrow?

ūtilis -e, adv. ūtiliter (ūtī)

1. raben, (u)poraben, rabljiv, (u)porabljiv, koristen, služeč, rabeč, primeren, namenu primeren, sposoben, pripraven, v prid bivajoč, starejše hasnovit, prídoven ipd.: Pl., Ter., S., H. idr., miles emeritis non est satis utilis annis O., (sc. Germanos) posse iis esse utiles amicos C., utiles et salutares res Ci., pax mihi bello utilior videtur Ci., utilissimum ratus impendentem evitare tempestatem N., utiliter servire H., utiliter a naturā datum esse Ci., utilius starent etiam nunc moenia Phoebi O.; z abl. (s čim?): Plin. idr., et pedibus (sc. canis) et naribus utilis O.; z ad (čemu?, za kaj?): Pl., Ter., S., Plin. idr., homo ad nullam rem utilis Ci.; v enakem pomenu pesn.: tibia adesse choris erat utilis H. za spremljanje zborov; z dat. personae (komu?, za koga?): Pl., Ter., Ci., N. idr., locos sibi utiles amiserat S., non mihi est vita mea utilior Ci.; o stvareh (čemu?, za kaj?): Pr., Mart., Plin. idr., equi utiles bello O., dant utile lignum navigiis pinus V., fraxinus utilis hastis O., is mihi vir et suis et communibus rationibus utilissimus civis fore videtur Ci.; pesn.: fons infirmo capiti fluit utilis, utilis alvo H.; nam. dat. pesn. gen.: radix medendi (v novejših izdajah dat. medendo) utilis O. kot zdravilo; z in z acc. (glede na kaj, za kaj): res maxime in hoc tempus utilis L., parum utiliter in praesens certamen respondit L., utiliter in publicum T. sreča za občo blaginjo, za skupnost, na splošno; z inf.: Varr., Cels., Gell. idr., numquam est utile peccare Ci., saepe ne utile quidem est scire, quid futurum sit Ci.; z ACI: Miloni utile fuit Clodium vivere Ci., nec … eos utile est praeesse vobis, qui proximi invidiae sint L.; subst.: qui miscuit utile dulci H., sententiae de utilibus honestisque Q.; pl. n. tudi = potrebščine: L., Sen. ph., aliis utilibus onerare navem S.

2. kot jur. t.t. (ker ni zakona) opirajoč se na naliko (analogijo), temelječ na naliki (analogiji), analogen, naličen: actio, iudicium Icti., utiliter agere, stipulari, experiri apud iudicem Icti. prav, zakonito.