Franja

savoir*² [savwar] verbe transitif vedeti, znati, umeti; zvedeti; poznati; biti podkovan (quelque chose v čem); imeti znanje (quelque chose o čem); moči, biti sposoben (faire quelque chose nekaj napraviti)

se savoir biti, postati znan
savoir par cœur znati na pamet
(à) savoir namreč
il en sait, des choses on veliko ve, je izobražen, učen
savoir le chemin poznati pot
faire savoir sporočiti, obvestiti
savoir sur le bout du doigt imeti znanje v mezincu
je ne sache personne qui ... nikogar ne bi poznal, ki ...
je sais mes obligations envers vous zavedam se svojih obveznosti do vas
je ne saurais vous le dire tega vam (žal) ne bi znal povedati
ils se savent invulnérables zavedajo se, da so neranljivi
(autant) que je sache, à ce que je sais kolikor vem
j'en sais quelque chose o tem bi jaz lahko veliko povedal
(il) reste à savoir vprašamo se še ...
c'est bon à savoir dobro, da to vem
savoir s'il ira kdo ve, bogve, če bo šel
savoir quel temps il fera demain! bogve, kakšno bo jutri vreme
vous n'êtes pas sans savoir que ... dobro veste, da ...
sait-on jamais? človek nikoli ne ve
Dieu le sait bogve
ne savoir rien de rien pojma ne imeti
nous vous saurions gré de ... hvaležni bi vam bili, če ...
je ne la savais pas malade nisem vedel, da je bolna
je ne sais que faire, quoi faire ne vem, kaj naj naredim
on ne saurait penser à tout človek ne more na vse misliti
(populaire) il sait y faire on je spreten
ne savoir sur quel pied danser, à quel saint se vouer ne vedeti, kaj bi naredili, ne vedeti kako in kaj
il y a je ne sais combien de temps zelo dolgo je že tega
tout se sait, tout finit par se savoir vse se izve, laž ima kratke noge
(familier) va savoir! allez savoir! to je težko vedeti!

scalína, scálnica urine ženski spol ; familiarno pipi moški spol ; popularno pisse ženski spol

posoda za scalnico urinal moški spol, vase moški spol de nuit, pot moški spol de chambre
preiskava scalnice analyse ženski spol d'urine
zadrževanje scalnice rétention ženski spol d'urine

schleifen² (schleifte, geschleift) vleči, vlačiti; zvleči; Fahrradkette, Kupplung: drsati, drseti; den Fuß schleifen drsati z nogo; Mauern: razrušiti, zravnati z zemljo; schleifen lassen die Zügel: popustiti, alles: pustiti, naj gre svojo pot

schwitzen potiti se, znojiti se; Bäume Harz: izločati; Fenster, Wände: rositi se; Blut und Wasser schwitzen krvavi pot potiti; Geld schwitzen müssen morati izpljuniti denar

scindō -ere, scidī, scissum (indoev. kor. *sk(h)eid-, *sq(h)eid-, *sq(h)eit-, *sk(h)id-, *sk(h)it- (raz)kalati, (raz)cepiti, ločiti; prim. skr. chinátti odrezuje, cepi in chidráḥ luknja, gr. σχίζω kalam, cepim, σχίδη in σχίζα poleno, lat. scandula in scindula [od koder izpos. stvnem. scintula skodla, nem. Schindel in sl. skodla], sl. cediti, čist, lit. skiedžiu ločim, skiedrá = let. skaida treska, stvnem. scīt = nem. Scheit, got. skaidan = stvnem. sceidan = nem. scheiden)

1. (raz)parati, trgati, raztŕgati (raztrgováti, raztrgávati), pretŕgati (pretrgávati), (s)trgati, cepiti, razcepiti (razcepljati), (raz)kalati, (raz)klati, (s)cefrati, siloma (s silo) ločiti (ločevati), deliti, oddeliti (oddeljevati), razdeliti (razdeljevati), razdvojiti (razdvajati), razdreti (razdirati), (iz)puliti, (iz)trgati, izdreti (izdirati), (iz)ruvati: ACC. AP. CI., ACC. AP. GELL., AFR. AP. PRISC., ENN. AP. PRISC., PL., TIB. idr., epistulam CI. EP., vestem LUCR., scissa vestis L., V., PR., scindere vestes de corpore PR. strgati, scindat haerentem coronam crinibus immeritamque vestem H., scissae capillos (gr. acc.) cum veste O., scissā tunicāque comāque O., scissa palla V., scissa comam (gr. acc.) V. z razmršenimi (ipd.) lasmi, scindere crines V., O. (raz)mršiti, scissa genas (gr. acc.) LUCAN. z razpraskanimi lici, scindent ... corda canes, viscera scissa O., scindere latus flagello O. ali corpus ictibus SIL. (raz)mrcvariti, quercum cuneis, trabes cuneis et fissile robur ali fissile lignum V., terque quaterque solum V. ali aequor ferro (s plugom) V. ali terram vomere O. razgrebsti (razgrebati), razri(va)ti, (z)orati, scissa ad Manes humus MART. razrita, izkopana, scindere loca SEN. TR. (raz)orati, zorati, scissa vallis SEN. TR. razgrebêna (razgrêbena), scissum vallum C., L. izdiraje razdreti, podreti gradbene kole, vallum ferro V. predreti, rabiti, podreti, razdejati, scindere ... altera puppis (sc. parat) aquas O. deliti, rezati, ictu remorum scindere freta O., tellurem mare scindit LUCAN. trga, pretrgava, scindere chelyn STAT. (o čemernem igralcu) premočno zadirati prste v liro, premočno udarjati na strune lire, labra scinduntur Q. se na široko odpirajo, pons a tergo eius scinditur LACT. se razdre, se podre, scindere agmen T. prodreti skozi ..., razbiti, agmine ... silvam ... limitemque T. (zevg.) = prodreti skozi hosto in odpreti pot; pesn. s prolept. obj.: medii per maxima Nerei stagna viam scindere V. delati (utirati) si pot; inducta cicatrice scindit (nam. scinditur) vulnus LACT. se predre; occ. (o razrezovalcu jedi pri pojedinah) rezati, razrézati (razrezávati, razrezováti), razkósati (razkosávati), sekati, razsékati (razsekávati, razsekováti), (raz)trančirati: aves in frusta, opsonium SEN. PH., od tod meton. (jedi) pred goste ali na mizo postaviti (postavljati): nihil scicidisti (gl. opombo spodaj) MART.; preg.: paenulam alicui scindere (gl. pod paenula).

2. med. scindī in refl. scindere se (raz)trgati (raztrgavati, raztrgovati) se, (raz)cepiti (razcepljati) se, (raz)deliti (razdeljevati) se, (s)trgati se, (s)cefrati se, (raz)klati se, ločiti (ločevati) se, iti na dvoje, razdvojiti (razdvajati) se ipd.: iam vincula scindi coeperunt CU., omnis Italia scinditur in duo promunturia S. FR., scinditur in geminas partes circumfluus amnis O., omnis odor, fumus, vapor atque aliae res consimiles ... scinduntur per iter LUCR., flamma scinditur in partes LUCAN., vagus (sc. Nilus) in plura scinditur flumina SEN. PH., scindit se nubes V. se pretrga, se razide, se razprši, scindit se aqua V.

3. metaf.
a) (raz)mrcvariti, srce (raz)trgati komu: quem ... quavis scindunt cuppedine curae LUCR.
b) refl. in med. (raz)cepiti se, (raz)deliti se, razdvojiti (razdvajati) se: AMM. idr., genus amborum scindit se sanguine ab uno V., scidit deinde se studium Q., scinditur incertum studia in contraria volgus V., sententia discors scinditur STAT., naturalis philosophiae pars scinditur in duo SEN. PH., in duas factiones scindebantur T., hae (sc. stellae) in numerum scissae sunt MACR.
c) (s silo, siloma, nasilno) trgati, pretrgati (pretrgovati, pretrgavati), prekiniti (prekinjati), razdreti (razdirati): si fletu scindentur verba O., vox scinditur Q., florentesque manu scindit Atropos annos STAT., ut (sc. actio) noctis interventu scinderetur PLIN. IUN., scindere necessitudines PLIN. IUN., amicitiam HIER.
d) (po)rušiti, (raz)rušiti, razdejati, razde(va)ti, pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), ukonč(ev)ati: scindunt proceres Pergamum PL., in utraque re analogiam scindere Q.
e) (= rescindere) zopet (u)raziti, znova raniti = ponoviti, obnoviti: ne scindam ipse dolorem meum CI. EP. – Od tod adj. pt. pf. scissus 3

1. razcepljen, razklan, prerezan, razparan, prepokan, prepokel, razpokan, cepek: cervis tantum scissae aures ac velut divisae PLIN., alumen COL. vlaknati (= alumen scissile; gl. scissilis), genae PR. zgrbančena, nagubana, gubasta, venter MART. naguban, poln gub, vraskav; subst. scissum -ī, n razporek, reža, špranja, (raz)poka, prepoka, napoka, poklina, raztrg, pretrg: scissa protinus reficit PLIN.

2. metaf. pretrgan = vreščeč, cvileč, vreščav: scissum genus vocum CI.

Opomba: Star. reduplicirani pf. scicidī: ACC. AP. PRISC., AFR. AP. PRISC., ENN. AP. PRISC., NAEV. AP. PRISC., MART.

scope [skóup] samostalnik
področje (delovanja), območje, delokrog; duševno obzorje; obseg, prostor, okvir; doseg, domet, streljaj
navtika dolžina verige ali vrvi; (redko) cilj, (glavni) namen

a man of wide scope daljnoviden človek
an undertaking of wide scope široko zasnovano podjetje
that is beyond (within) my scope to je zunaj (znotraj) mojega področja
to give scope to s.o. da(ja)ti, nuditi široko polje delovanja komu
to give one's fancy full scope dati prosto pot (polet) svoji fantaziji

sékati (meso) to chop, to chop up, to hash, (na drobno) to mince, to chop small; (gozd) to cut (down), to fell; (drva) to cleave, to chop, (cepiti) to split, to splinter

sékati se (črta, pot, itd.) to intersect; (daljice, koordinati) to bisect

señalar zaznamovati, označiti, naznaniti; namigniti; določiti; podpisati; dajati signale; znamenje vžgati; skaziti

señalar el camino pot kazati
señalar el precio določiti ceno
señalar con el dedo (a) s prstom (po)kazati (na)
señalarse odlikovati se

sénčen sénčnat shady; shadowy

sénčno drevo a shady tree
sénčna pot avenue, tree-lined walk, path shaded by trees
sénčna igra shadow play
sénčna stran shady (ali dark) side, (figurativno) drawback, seamy side
le ena sénčna stran je pri tem (figurativno) there's only one fly in the ointment

sens [sɑ̃s] masculin čut, čutilo; čutnost; pamet, razum, zmožnost presoje; čustvo, občutek (de za); pomen, smisel; mnenje, naziranje, pojmovanje; stran, smer; pluriel spolni nagon, potreba po zadovoljitvi spolnega nagona

à mon sens po mojem (mnenju)
au sens figuré, propre v prenesenem, v pravem pomenu
en un sens v nekem pogledu, oziru
en tous sens v vseh smereh
en sens inverse, contraire v obratni, nasprotni smeri
sens dessus dessous [sɑ̃dsüdsu] vsevprek, v popolnem neredu
sa bibliothèque est sens dessus dessous njegova knjižnica je v popolnem neredu
cet accident l'a mis sens d. d. ta nesreča ga je popolnoma zmedla, zmešala
sens devant derrière narobe
sens des aiguilles d'une montre smer kazalcev na uri
sens artistique, esthétique, social umetniški, estetični, socialni čut
sens commun, bon sens zdrava pamet
sens de l'équilibre občutek za ravnotežje
sens giratoire krožni promet
sens de l'orientation orientacijski čut
mot masculin à double sens beseda z dvojnim pomenom
organes masculin pluriel des sens čutila
voie féminin à sens unique enosmerna cesta, pot
mettre un pullover sens devant derrière narobe obleči pulover
perdre l'usage de ses sens izgubiti zavest
reprendre (l'usage de) ses sens priti zopet k zavesti
tomber sous le(s) sens (figuré) biti očiten, očividen
tourner le bouton dans le mauvais, le bon sens (za)vrteti gumb v napačno, v pravo smer

sentier [sɑ̃tje] masculin steza, pešpot

sentier battu (figuré) shojena pot
s'engager dans un sentier de montagne kreniti po gorski stezi
reprendre le sentier de la guerre (figuré) zopet izkopati bojno sekiro

serpentína bend, turn; (ostra) hairpin bend; (papir) streamer

pot se dviga v dolgih serpentínah v hrib the road winds uphill in a series of long hairpin bends, the road zigzags uphill

serpentína (cestna vijuga) serpentina f

pot v serpentinah camino m en serpentina

serpentínast

serpentínasta cesta, serpentínast pot winding; meandering; full of twists and turns

serpentínast serpentin, en lacets

serpentinasta cesta route serpentine (ali en lacets)
serpentinasta pot chemin serpentin (ali en lacets)

serpentínast

serpentinasta pot camino m en serpentina

set^*3 [set]

1. prehodni glagol
postaviti, položiti, posaditi, namestiti, instalirati, montirati, dati v določen položaj; naravnati (ud, uro); razvrstiti, sestaviti v zbirko (žuželke itd.); nasaditi (kokoš, jajca); pogrniti (mizo), razviti (jadro); razporediti, zlágati (tiskarske črke); urediti, (s)frizirati (lase); vstaviti, vdelati (dragulj v zlato); zabiti (v zemljo); spraviti (v gibanje), privesti, spraviti v določeno stanje; spustiti (na prostost); nagnati koga k delu, zapovedati mu, da se loti kakega dela; postaviti, dati (komu kaj) za zgled (vzor, primer); postaviti (pravilo); dati (komu ali sebi) nalogo; komponirati, uglasbiti (to za)
naščuvati (at s.o. proti komu)
razpisati (nagrado) (on na)
stisniti (zobe)
gledališče uprizoriti, postaviti na oder; obsuti, posuti kaj (with z)
sesiriti (mleko); usmeriti, gnati (čoln); zasaditi zemijo, tla (with z)

2. neprehodni glagol
zaiti, zahajati (sonce, mesec, tudi figurativno)
ustaliti se (vreme); pihati (o vetru), prihajati (from od, iz)
gibati se, premikati se v neki smeri (o vodnem toku itd.); kreniti (na pot); kazati nagnjenost (to za)
lotiti se, začeti; pridobiti na moči; (o lovskem psu) nepremično obstati in tako opozoriti na bližnjo divjačino; (o obleki) pristajati; spremeniti se v trdno stanje, otrdeti (cement, malta), strditi se; (o plesalcih) stati nasproti partnerju; (o cvetu) narediti plod; dobiti določeno obliko

to set afoot (on foot) začeti, pripraviti (kaj)
to set s.o. against nahujskati koga proti, ustvariti pri kom nerazpoloženje za
to be set on (upon) s.th. trdovratno vztrajati pri čem, biti ves mrtev na kaj
to set alar(u)m naravnati budilko na potrebni čas
to set the axe to s.th. začeti kaj sekati, nastaviti sekiro na kaj, uničiti kaj
to set the broken bones (a fracture) naravnati zlomljene kosti (zlom)
to set books to be read določiti knjige, ki jih je treba prebrati
this hat set me back a pound sleng ta klobuk me je stal en funt
to set bounds to s.th. omejiti kaj
to set one's cap at pogovorno prizadevati si pritegniti (snubca)
this cement sets quickly ta cement hitro otrdi
to set chairs for everybody namestiti stole za vse
his character has set njegov značaj je dozorel
to set the clock (the watch) naravnati uro
to set close tisk staviti, zlágati z majhnimi razmiki med črkami ali besedami
to set at defiance izzvati, kljubovati
to set a dog on s.o. spustiti, naščuvati psa na koga
to set persons by the ears (at variance, at loggerheads) izzvati prepir (razdor) med dvema osebama, spraviti v spor, spreti dve osebi
to set s.o. at ease pomiriti koga, osvoboditi koga zadrege (tesnobe, ženiranja, stiske)
to set an end to s.th. napraviti konec čemu
to set an engine going spraviti stroj v pogon
to set an example dati zgled
to set eyes on s.th. upreti oči (pogled) v kaj, opaziti kaj
to set one's face against pogovorno odločno se upreti, zoperstaviti
how far did I set you? (v šoli) do kam smo prišli (vzeli) (zadnjič)?
to set the fashion dajati, uvesti, diktirati modo (ton)
to set s.o. on his feet postaviti koga na noge (tudi figurativno)
to set fire to (at) s.th. podnetiti, zažgati kaj
to set s.th. on fire požgati, zažgati kaj
to set the Thames on fire figurativno napraviti nekaj osupljivega
to set foot in a house prestopiti prag hiše, vstopiti v hišo
to set on foot postaviti na noge, začeti, uvesti, spraviti v gibanje, v tek
to set foot on s.th. stopiti na kaj
to set free (at liberty) izpustiti na prostost
to set a glass in a sash vstaviti šipo v (okenski) okvir
to set one's hand to s.th. podpisati kaj, zapečatiti kaj
to set a hen posaditi kokoš na jajca
to set one's house in order spraviti (svojo) hišo v red, urediti hišo; figurativno spraviti svoje stvari v red, urediti svoje stvari; napraviti red, pomesti z nepravilnostmi, izvesti reforme
to set a lady's hair urediti, naviti, sfrizirati, narediti pričesko dami
to set one's hand to a task lotiti se naloge
I set my hand and seal to this document s tem podpisujem to listino
to set one's heart (one's mind) to s.th. poželeti, zelo si (za)želeti, zahtevati zase, izbrati zase, odločno skušati dobiti kaj, navdušiti se za kaj
to set s.o.'s heart at rest napraviti konec dvomu, zaskrbljenosti, pomiriti koga
the jelly has (is) set želé se je strdil
to set at large dati prostost, izpustiti, osvoboditi
to set a company laughing spraviti družbo v smeh
to set ono's life on a chance figurativno staviti svoje življenje na kocko
to set s.th. in a proper light postaviti kaj v pravo luč
to set little (much) by s.th. malo (visoko) kaj ceniti
to set one's mind on obrniti svoje misli na
to set to music uglasbiti
my muscle sets mišica se mi napne
to set s.o. at naught rogati se, posmehovati se komu, podcenjevati, omalovaževati, poniževati, v nič devati koga, ne se ozirati na koga
to set o.s. against s.th. upreti se, zoperstaviti se čemu
public opinion sets strongly against them javno mnenje jim je sovražno
to set o.s. lotiti se; šport zavzeti mesto na startu, pripraviti se za start
to set the pace regulirati korak, hojo; dajati takt
to set paper pogovorno napisati vprašanja, ki jih bodo vlekli študenti na izpitu
to set pen to paper lotiti se pisanja, začeti pisati
to set the police after s.o. poslati policijo za kom
to set a price on s.th. določiti čemu ceno, naložiti ceno za kaj
to set a price on s.o.'s life (head) razpisati nagrado na glavo kake osebe
to set s.th. before the public prinesti kaj pred javnost
to set a razor nabrusiti britev; izgladiti ostrino britve po brušenju
to set s.o. at rest pomiriti, umiriti koga
to set a question at rest urediti (rešiti) vprašanje
to set s.o. right popraviti, korigirati koga
to set right (to rights, in order) spraviti v red, popraviti
to set roaring (in a roar) spraviti v krohot
to set a handle with rubies vdelati rubine v ročaj
to set sail dvigniti jadro, odjadrati, odpluti, kreniti na potovanje po morju
to set a saw izviti zobe žage v nasprotnih si smereh
to set seal to s.th. staviti pečat na kaj
to set seed posejati seme
to set shoulder to the wheel figurativno pomagati, podpreti, zelo si prizadevati, odločno se lotiti
to set spies on s.o. vohuniti za kom
to set spurs to the horse z ostrogami spodbosti konja, spodbujati
to set a stake into the ground zabiti kol v tla, v zemljo
his star sets figurativno njegova zvezda zahaja
to set store by s.th. sleng visoko (zelo) ceniti, preceniti kaj; pripisovati veliko važnost čemu
to set the table pogrniti mizo
to set a task dati, naložiti nalogo
to set one's teeth stisniti zobe (tudi figurativno)
to set s.o.'s teeth on edge izzvati razburjenost (vznemirjenost) pri kom, (raz)dražiti živce komu, iti komu na živce
to set s.o. thinking dati komu misliti
to set a trap nastaviti past (zanko)
to set at variance spreti, razdvojiti
to set veils razpeti jadra
to set s.o. in the way pokazati komu pot, spraviti koga na pravo pot
to set s.o. on his way arhaično spremiti koga del (kos) poti
to set wide tisk staviti razprto, z velikimi razmiki med črkami ali besedami
to set one's wits to another's meriti se s kom v diskusiji
to set one's wits to a question iskati rešitev problerna, prizadevati si rešiti problem
to set one's wits to work predati se resnemu razmišljanju
to set the watch navtika postaviti straže na njihova mesta
it sets him well dobro mu pristaja
the weather has set fair vreme je postalo lepo
to set s.o. to work spraviti koga k delu
to set o.s. to work lotiti se dela

sē-vehor -vehī, vectus sum (sē in vehī) (za)peljati se (v)stran, zaiti; pren.: cur tua praescripto sevecta est pagina gyro? PR. je zapustila predpisano pot?

severn|i [é] (-a, -o) nördlich; (nordijski) nordisch; (na severni strani) nordseitig; Nord- (breg das Nordufer, Nemec der Norddeutsche, rob der Nordrand, veter der Nordwind, dežela das Nordland, der Nordstaat, meja die Nordgrenze, morska pot die Nordpassage, obala die Nordküste, stena die Nordwand, Evropa Nordeuropa, Italija Norditalien, okno das Nordfenster, pobočje der Nordhang, stran die Nordseite)

shodíti (otrok) to find one's legs, to begin to walk (ali to toddle)

shodíti čevlje to wear out one's shoes
shodíti pot to beat a path