Franja

retrait [rətrɛ] masculin skrčenje, uskočenje (blaga); umik, umaknitev; izstop (d'une organisation iz organizacije); odtegnitev, odvzem; dvig (zastavljene stvari); odkup (nazaj)

retrait d'emploi razrešitev, odstavitev s službenega mesta
retrait d'un projet de loi umaknitev zakonskega načrta
retrait du front umaknitev fronte, bojne črte
retrait du permis de conduire odvzem šoferskega dovoljenja
retrait des troupes d'occupation odhod, evakuacija zasedbenih čet
retrait d'une somme d'argent à la banque dvig denarne vsote iz banke
immeuble masculin en retrait hiša, ki ni v isti črti z drugimi hišami, je pomaknjena nazaj
se mettre en retrait dans une file d'attente postaviti se na konec čakajoče vrste

reus, -i, m in rea -ae, f (iz *rēi̯os, prvotnega gen. k subst. rēs = pravda, sodni proces; reus, rea bi torej pomenilo „udeležen(a) v pravdi, sodnem procesu“: reos … appello non eos modo, qui arguuntur, sed omnes, quorum de re disceptatur; sic enim olim loquebantur Ci. „sodne pravdne stranke“, reos appello quorum res est Ci.)

1. zatožen (obtožen), zatožena (obtožena), kot subst. (ob)toženec, (ob)toženka, zatoženec, zatoženka: tota rea citaretur Etruria Ci., quod sacra violasset (sc. eum) reum fecerunt N. so ga obtožili, reus ad populum (pri komicijih) L., aliquem reum facere Ci. idr. ali agere O., L. pod obtožbo (tožbo) da(ja)ti, tožiti, obtožiti, zatožiti, pozvati (pozivati), (po)klicati pred sodišče; pass. reum fieri Ci. ali agi Cu. biti dan pod obtožbo, biti (ob)tožen, biti v sodnem postopku, ut socrus rea ne fiet Ci., reum peragere L., T. tožbo gnati naprej (do konca), speljati do konca, receptus reus, neque peractus T. a tožbe zoper njega niso gnali naprej, niso speljati (pripeljali) do konca, et peragar populi publicus ore reus O. in ljudstvo me bo spoznalo za popolnoma krivega, nemo est reus legibus illis Ci. nihče ni pod obtožbo; z gen. criminis, redkeje z de in abl.: se eius delicti facturum reum N. da bo dan pod obtožbo zaradi … , da bo (ob)tožen zaradi … , reus facinoris T. obtožen zločina, parricidii reus Ci., aliquem agere reum legum spretarum O., aliquem incesti reum agere Vell., postulare aliquem reum impietatis Plin. iun., qui est de vi reus Ci.; kot subst.: reus hoc nunc primum audit ab accusatore Ci., aliquem referre in reos Ci. (o pretorju) vpisati med obtožence (v imenikih obtožencev), naspr.: aliquem ex reis eximere Ci. izbrisati iz števila (imenika) obtožencev; metaf. tudi izvensodno: reus fortunae L. kriv nesreče, reus in secreto agebatur Cu. skrivoma so ga očrnili, reus belli, pacis L. okrivljen zaradi, reus culpae alienae L., communis culpae cur reus unus agor? Pr., quid fiet sonti, cum rea laudis agar O., egit me ore silente reum O., iudex reusque ad eam rem Pl., aliquem reum pro se constituere Icti. postaviti koga namesto sebe kot dolžnika (glede dolga).

2. meton. dolžen (dolžan) kaj storiti, obvezan kaj storiti, vezan na kaj: satis dandi Icti., votis Icti., suae partis tutandae L. odgovoren; od tod voti reus V. držan, dolžan (po izvršeni želji) izpolniti obljubo.

richiamare

A) v. tr. (pres. richiamo)

1. spet poklicati:
richiamare alle armi voj. vpoklicati pod orožje

2. nazaj poklicati (tudi pren.):
richiamare alla realtà pren. postaviti na trdna tla
richiamare in vita antiche usanze ponovno oživiti starinske običaje

3. pren. priklicati

4. privabiti, privabljati:
richiamare l'attenzione di qcn. su qcs. koga opozoriti na kaj

5. grajati

6. citirati, navesti, navajati

B) ➞ richiamarsi v. rifl. (pres. mi richiamo)
richiamarsi (a) sklicevati se na koga, kaj

richtig pravi, (fehlerfrei) pravilen, (angemessen) primeren; (echt) pristen; Adverb pošteno, zares, res; ins richtige Licht rücken postaviti v pravo luč; nicht ganz richtig (im Kopf) ne čisto pri pravi; 6 Richtige (im Lotto) šest zadetkov, šest pravilnih številk; etwas (nicht) richtig finden/für richtig halten (ne) zdeti se prav (ich finde das richtig zdi se mi prav, ich finde das nicht richtig ne zdi se mi prav) ; richtig! točno!; der Richtige pravi človek; das Richtige prava stvar

rimettere^*

A) v. tr. (pres. rimetto)

1. nazaj dati:
rimettere in discussione qcs. podvomiti o čem, o čem ponovno razpravljati
rimettere insieme ponovno sestaviti
rimettere in libertà spustiti na prostost
rimettere mano ponovno začeti
rimettere in ordine ponovno spraviti v red
rimettere l'orologio naravnati uro
rimettere piede vrniti se
rimettere in piedi pren. spet postaviti na noge, oživiti
rimettere a posto spet popraviti, urediti
rimettere qcn. in salute koga pozdraviti
rimettere i vetri rotti zamenjati razbite šipe

2. ponovno pognati, poganjati:
rimettere le radici ponovno pognati korenine

3. vrniti, vračati

4. prepustiti, prepuščati

5. oprostiti, oproščati:
rimettere il debito oprostiti dolg

6. pog. izgubiti, izgubljati; biti ob:
rimettere la pelle izgubiti življenje
rimettere qcs. di tasca propria plačati kaj iz svojega žepa

7. zavihati, zavihovati

8. odložiti, odlagati

9. poslati (denar, pošto):
rimettere un assegno poslati ček

10. izbruhati

B) ➞ rimettersi v. rifl. (pres. mi rimetto)

1. ponovno lotiti, lotevati se:
rimettersi al lavoro ponovno se lotiti dela

2. opomoči si; okrevati:
rimettersi in carne zrediti se
rimettersi dallo spavento opomoči si od strahu
il tempo si è rimesso al bello vreme se je zvedrilo

3. prepustiti, prepuščati odločitev

4. lovstvo ponovno se skriti (preganjana divjad)

riskira|ti (-m) riskieren, wagen; (postaviti na kocko) (etwas) aufs Spiel setzen
kdor riskira, profitira frisch gewagt ist halb gewonnen

rob¹ [ó] moški spol (-a, ova, -ovi) der Rand (beli na papirju der Papierrand, bazena Beckenrand, ceste Straßenrand, čeri Klippenrand, gozda Waldrand, jarka Grabenrand, južni Südrand, krožnika Tellerrand, lista rastlinstvo, botanika Blattrand, mize Tischrand, napoke Anbruchrand, poti Wegrand, Wegesrand, naselja Ortsrand, rane Wundrand, severni Nordrand, skodelice Tassenrand, stranski Seitenrand, ščita Schildrand, šiva Nahtrand, veke Lidrand, vodnjaka Brunnenrand, vozišča Fahrbahnrand); ozemlje: das Randgebiet; del: die Randpartie, der Randteil
… roba Rand-
(poravnava der Randausgleich, nastavitev die Randeinstellung, sprostilec tehnika die Randlösetaste)
čez rob über den Rand
iti/kipeti čez rob überquellen
pljuskniti čez rob überschwappen
teči čez rob überlaufen
do roba bis an den Rand, bis zum Rand, napolnjen: randvoll, gestrichen voll
na robu am Rand(e)
šah: kmet na robu der Randbauer
napis na robu die Umschrift
pripomba na robu die Randbemerkung, Randnotiz, die Marginalie
risba na robu die Randzeichnung
na/ob robu randständig
ob robu am Rande, den Rand entlang
črta ob robu die Randlinie
ob robu ceste/poti/potoka am Straßenrand/Wegrand/Bachrand
od roba vom Rand
odmik od roba der Randabstand
po robu den Rand entlang, am Rande
postaviti se po robu komu, čemu (jemandem/einer Sache) Paroli bieten, Stellung nehmen gegen, (jemandem/einer Sache) entgegentreten, die Stirn bieten, sich (jemandem/einer Sache) entgegenstellen
preko roba über den Rand
teči preko roba überlaufen
z robom mit … Rand, -umrandet
(črnim schwarzumrandet), -randig (gladkim glattrandig, ozkim schmalrandig, visokim hochrandig), -gerändert (rdečim rotgerändert)

rob² [ó] moški spol (-a, ova, -ovi) pri pohištvu, lesu, kovini, matematika pri geometrijskem telesu: die Kante; pri deski: die Kante, die Schmalseite; (gornji Oberkante, krmilni Steuerkante, lisičav - na deski ipd. gozdarstvo Baumkante, Fehlkante, Waldkante, notranji Innenkante, odzadnji Hinterkante, poševni Schrägkante, prepogibni Falzkante, rezalni/rezilni Schnittkante, Schneidkante, Schneidekante, mize Tischkante, postelje Bettkante, prtljažnika Ladekante, spodnji Unterkante, sprednji Vorderkante, stični tehnika Stoßkante, stola Stuhlkante, strgalni tehnika Schürfkante)
postaviti na rob kanten, verkanten
obrezovanje robov tehnika das Besäumen
stroj za oblepljanje robov die Kantenklebemaschine
zaobljenje robov die Kantenabrundung
obrusiti rob na čem (etwas) entkanten

rób² (mize) edge; (prepada, groba itd.) brink; (ceste) roadside, verge; (strani) margin; (mesta itd.) outskirts pl, confines pl; (gozda) border, margin, pesniško marge; figurativno verge; (kozarca, klobuka) brim

čisto na róbu on the verge of
na róbu propada (vojne) on the verge of ruin (of war)
do róba poln brimful
čez rób poln full to the brim, brimful
napisan na róbu (obroben) marginal
kot (je) ob róbu (zapisano) as per margin
na róbu dobrega okusa on the margin of good taste
biti na róbu histerije to be on the verge of hysterics
na (skalnem) róbu griča on the brow of the hill
napolniti do róba to fill to the brim
napraviti rób (zarobiti) to hem
privesti na rób to lead to the brink (of)
postaviti se po róbu to make a stand against, to get up on one's hind legs

rób bord moški spol ; (gozdni) lisière ženski spol , orée ženski spol (d'un bois, d'une forêt) ; (knjige, strani) marge ženski spol , bordure ženski spol ; (obrobek) ourlet moški spol , repli moški spol , rebord moški spol , bordure ženski spol , galon moški spol ; (na hlačah) pli moški spol (de pantalon) ; (mesta) périphérie ženski spol , abords moški spol množine , banlieue ženski spol ; (oster) arête ženski spol

na robu au bord, (v knjigi) en marge
do roba (naliti) à ras bord(s), jusqu'au(x) bord(s), à ras
z živim robom à arête vive, à angle vif
žalni rob bordure de deuil
po robu se postaviti s'opposer à, résister à, se rebeller contre, regimber, aller à l'encontre de
biti na robu obupa être au (bord du) désespoir
na robu groba au bord de la tombe, à l'article de la mort

rób (-a) m

1. orlo, lembo; ciglio; margine; spigolo:
rob tkanine, obleke orlo, lembo del tessuto, dell'abito
rob cestišča ciglio della strada
rob knjige margine del libro
kozarec, poln do roba un bicchiere colmo fino all'orlo
oster rob spigolo vivo
stati na robu brezna essere sull'orlo dell'abisso

2. (ozek pas ob zunanjem delu površine) orlo, margine:
plašč s krznenim robom un cappotto orlato di pelliccia

3. (kar nastane ob stiku dveh ploskev) orlo, bordo, margine, spigolo:
zaobljeni robovi pohištva gli orli smussati dei mobili
robovi opeke, trama gli orli del mattone, della trave

4. (možnost nastopa ali prenehanja določenega stanja) orlo:
biti na robu živčnega zloma essere sull'orlo del collasso nervoso
poslovati na robu rentabilnosti gestire un'azienda sull'orlo della redditività
pripeljati kaj na rob propada portare qcs. sull'orlo della rovina
stati na robu obupa essere, trovarsi sull'orlo della disperazione
živeti na robu zgodovinskega dogajanja vivere ai margini di avvenimenti storici
opombe ob robu dogodkov appunti marginali, in margine ai fatti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postaviti se komu po robu opporsi, ribellarsi a qcn.
šah. rob šahovnice linea marginale della scacchiera
lingv. jezični rob orlo della lingua
bot. listni rob margine fogliare
fiz. lomni rob margine di rifrazione
tisk. rob platnic (pri trdo vezanih knjigah) unghia

rób¹ borde m

(gozdni) rob linde m/f; lindero m; (knjige, strani) margen m; (obleke) orla f, ribete m; (mize) canto m; (mesta) periferia f
do roba hasta el borde
na robu prepada (pogube, obupa) al borde del abismo (de la perdición, de la desesperación)
postaviti se čemu po robu oponerse a a/c
stati na robu groba (fig) estar con un pie en la sepultura
zabeležiti na robu anotar al margen

ruelle [rɥɛl] féminin uličica, ozka ulica; prostor med posteljo in steno; v 17. stoletju spalnica, v kateri so gospe višjih krogov sprejemale in ki so postale mondeni in literarni saloni

mettre un fauteuil dans la ruelle postaviti naslanjač med posteljo in steno

rule¹ [ru:l] samostalnik
pravilo; kar je normalno, običajno
matematika pravilo; pravilo igre
cerkev pravilnik reda; predpis
pravno odločba, rešitev; pravni predpis; ravnilo; merilna vrvica; navada, običaj, pravilo; vladanje, upravljanje, uprava

as a rule navadno, praviloma, normalno
as is the rule kot navadno
by rule, according to rule po predpisih, po pravilih
by the rule and line figurativno natančno
rules of action (of conduct) smernice
rule absolute neomejeno gospostvo
rules of the air predpisi v zračnem prometu
rules of the road cestni prometni predpisi
rule of force tiranija
the rule of thumb praktično (ne teoretično) pravilo
by rule of thumb po izkušnji, empirično, približno
em rule pomišljaj
an exception to the rule izjemen primer
golden rule zlata sredina, zlato pravilo
hard and fast rule trdno, stalno, kruto pravilo
slide rule logaritmično računalo
standing rules pravilnik, statut
it is against the rules to je proti pravilom
it is the rule that... pravilo je, da...
to become the rule postati pravilo
to break a rule prelomiti pravilo
to hold (to bear) rule over vladati; gospodovati, gospodariti, biti gospodar nad
I make it a rule (to get up early) moje pravilo je (zgodaj vstajati)
to lay down a rule postaviti pravilo
to work to rule izvajati pasivno rezistenco
the exception proves the rule izjema potrjuje pravilo

sacerdōs -dōtis, m in f (sinkop. iz *săcro-dhō-t-s (iz kor. *dhē- postaviti, postavljati) = qui sacra dat; sacer in dare) svečenik, svečenica, duhovnik, duhovnica: Q., CL. idr., sacerdotes populi Romani CI., GELL., rex Annius, rex idem hominum Phoebique sacerdos V., sacerdotes cuique deorum praeficere L., sacerdos Iovis ali Dialis sacerdos SUET., sacerdotis fugitivus H., sacerdotes arvorum (= fratres arvales) PLIN., eo die, quo sacerdotes (= augures) solent nominare PLIN. IUN., summus sacerdos VULG. ali sacerdotes maximi LACT. veliki duhovnik(i) (pri Judih); sacerdos Veneris ali Veneria PL. svečenica, sacra Cereris per Graecas semper curata sunt sacerdotes CI., sacerdotes Cereris CI. svečenice, Fonteia sacerdos CI. ali Vestae sacerdos O. vestalka, Phoebi Triviaequae sacerdos V. (o Sibili), longaeva, magna sacerdos V., Troica sacerdos (= Rhea Silvia) H., furiata sacerdos STAT., illi populari sacerdoti comparabatur CI. (porogljivo o Klodiju, ki se je hotel ob prazniku Dobre boginje (Bona dea) v ženski preobleki splaziti v njeno kapelico); prim.: mihi res erat ... cum stuprorum sacerdote (= cum Clodio) CI.; kot apoz.: Eumolpidae sacerdotes N., regina sacerdos (= Rhea Silvia, ki je bila Vestalka) V. kraljeva svečenica, sacerdos anus PL., sacerdotes viri VELL.; metaf. o pesnikih: musarum sacerdos H., ego Musarum purus Phoebique sacerdos O. – Kot rimski priimek Sacerdōs -dōtis, m Sakérdos, Sacérdos (Sakerdót, Sacerdót), npr. C. Licinius Sacerdos Gaj Licinij Sacerdot (Svečenik): CI.

sȁf m (t. saf, ar.) vrsta, špalir: stati u saf postaviti se v špalir

sàsjeći sasijèčēm (ijek.), sàseći saséčēm (ek.)
1. sesekati, obsekati: sasjeći grane, drvo
2. zrezati, narezati: sasjeći glavicu kupusa u lonac
3. sasjeći kuću postaviti brunarico

Satz, der, (-es, Sätze)

1. sprachlich: stavek (eingeschobener vrinjeni, abhängiger odvisni); (Lehrsatz) izrek, načelo, Satz des Euklid Evklidovo načelo; Satz des Pythagoras Pitagorov izrek; Satz von načelo, princip; Satz vom ausgeschlossenen Dritten načelo izključitve tretjega; Satz von der doppelten Verneinung načelo dvojne negacije; Satz von der Identität načelo identitete; Satz vom zureichenden Grund načelo zadostnega razloga; Satz vom verbotenen/ausgeschlossenen Widerspruch načelo izključitve protislovja; (Äußerung) trditev; (These) teza; (Rechtssatz) norma; elektronische Datenverarbeitung zapis; Musik , Typographie stavek; in Satz sein biti v stavljenju; in Satz geben dati postaviti

2. (Bodensatz) usedlina

3. komplet; Technik skupina, skupek; garnitura; Metallurgie vložek; Elektrizität sestav

4. (Vergütungssatz) tarifa

5. Sport niz, set

6. (Sprung) skok; einen Satz machen skočiti, poskočiti

scène [sɛn] féminin, théâtre oder; scena, prizor; nastop; prizorišče; torišče česa; dekoracija; gledališče; dramska umetnost; dogodek, pripetljaj; scena (prepir)

scène en plein air gledališče ne prostem
scène d'amour ljubezenska scena
scène de ménage zakonski prepir, scena
scène tournante vrtljiv gledališki oder
éclairage masculin de la scène scenska, odrska razsvetljava
metteur masculin en scène režiser
mise en scène mizanscena, režija
la scène- est à Londres dejanje se dogaja v Londonu
la scène se passe au moyen âge dejanje se dogaja v srednjem veku
adapter pour la scène porter à la scène prirediti za gledališki oder
avoir une scène avec quelqu'un imeti sceno, prepir s kom
entrer en scène nastopiti (na odru)
faire une scène à quelqu'un narediti komu sceno, prepirati se s kom
mettre sur la scène, porter à la scène postaviti na gledališki oder
mettre en scène uprizoriti, inscenirati
paraître sur la scène nastopiti na odru (kot igralec)
tenir la scène dolgo časa se držati na odru (igra)

Schau, die, (-, -en) (Ausstellung) razstava; im Fernsehen, von Waren: pregled; (Darbietung, Spiel) igra; razkazovanje; (Show) show, šov; revija; (Sicht) videnje, vidik; Philosophie zrenje, uzrtje; reine/bloße Schau zaigrano, igra; eine/die große Schau abziehen imeti velik nastop; die Schau stehlen zasenčiti, postaviti v senco; zur Schau stellen razkazovati, razstavljati; zur Schau tragen razkazovati