Franja

Fūrius, stlat. Fūsius 3 Fúrij(ev), Fúzij(ev), ime rim. patricijskega rodu z več rodovinami.

I. Camilli:

1. M. Fur. Camillus Mark Furij Kamil, izvrsten vojskovodja, petkrat diktator, je osvojil l. 396 Veje, l. 394 pa Falerije. Po bitki ob Aliji l. 390 je Rim osvobodil Galcev ter si za obnovo mesta pridobil kar največ zaslug in zato častno ime pater patriae; premagal je tudi Volske, Etruščane, Ekve in Galce ter umrl l. 364 za kugo: L., Suet.

2. njegov sin L. Fur. Cam. Lucij Fur. Kamil, je l. 350 diktator in l. 349 kot konz. premagal Galce: L.

3. L. Fur. Cam. je kot konz. l. 338 Rimljanom podvrgel Lacij: L.

II. Medullīni:

1. Sp. Medullinus Fusus Spurij Medulin Fuz, kot konz. l. 464 poražen od Ekvov, a jih naposled vendarle docela premagal: L.

2. L. Fur. Med. Lucij Fur. Med., podpoveljnik M. Fur. Kamila: L.

III. Phili, poseb. P. Furius Philus (φιλός) Publij Furij Fil, konz. l. 223, zmagovit v Galiji: L.

IV. Purpureōnes (πορφυριῶνες), poseb. L. Fur. Purpureō Lucij Fur. Purpureon, znamenit vojskovodja zoper Hanibala, Bojce in Antioha: L. Pomembnejša Furija sta še A. Fur. Antiās Avel Fur. Antias, pesnik in prijatelj Kvinta Lutacija starejšega: Ci.; C. Fur. Cita Gaj Fur. Cita, ki je služil pod Cezarjem v galski vojni: C.

V. Bibaculi, poseb. M. Fur. Bibaculus Mark Fur. Bibakul, roj. v Kremoni l. 103, napisal je ep „Aethiopis“ (Memnonova dejanja) in pesem o Renu: H. (ki ga zaradi njegove nadutosti zasmehuje in imenuje „Alpīnus“), Q., T. — Kot adj. = Furijev: Furia gens L. lex Furia iz l. 138, določa, da se nesorodnikom ne sme voliti več kakor 1000 asov: Ci., lex Furia Atilia, plebiscit iz l. 136 veleva, da se Gaj Mancin izroči Numantincem: Ci., lex Furia Caninia (iz obdobja takoj po Kr. rojstvu) o osvobajanju sužnjev: Icti. — Nadaljnja adj. tvorba Fūriānūs 3 Furijev: poëmata Gell. pesmi Avla Furija Antiata; kot subst. Fūriānī -ōrum, m furijevci, vojaki M. Furija Kamila: L.

Fürsorge, die, Pflicht der Eltern: skrb, varstvo; öffentliche, soziale: (socialno) skrbstvo; Geld: socialna podpora; Fürsorge treffen varovati, skrbeti za; in jemandes Fürsorge stehen biti pod skrbstvom (koga)

fūsē, adv. gl. fūsus 3 pod fundō.

ga

A) pron. (njega)

1. pog. (vino, alkohol; stvar, ki se ne more imenovati) ○:
čutiti ga, imeti ga pod kapo essere ubriaco, brillo
nalesti se ga prendere una sbornia, una ciucca
pihniti ga essere in gamba, essere una cannonata
polomiti ga fare fiasco, fare una sciocchezza

2. (za podkrepitev predmeta ali smiselnega osebka v nikalnih stavkih)
ni ga človeka, ki bi tega ne vedel lo sanno proprio tutti
čez to vino ga ni un vino che di migliori non ce n'è
(v vzkliku) glejte ga navihanca ma guarda un po' sto furbacchione

B) ga členek (za krepitev prislovne ali medmetne zveze) ○:
sam bog si ga vedi kje chissà dove
gorje si ga mu guai a lui

Gabalī -ōrum, m C. ali Gabalēs -um, m: PLIN., SID., Gabali, kelt. pleme v Akvitaniji (v Sevenih) vzhodno od Rutenov pod nadoblastjo Arvernov. – Od tod adj.

1. Gabalicus 3 gabalski: Gab. pagus (zdaj Pays de Gevaudon) PLIN.

2. Gabalitānus 3 gabalski: civitas SID.; subst. Gabalitānī -ōrum, m Gabali: SID.

Gabīnus 3 gabijski, iz Gabijev: via Gabina cesta iz Gabijev v Rim L. cinctus Gabinus, gl. cīnctus, Iuno Gabina V. v Gabijih čaščena, ager L. ritus LUCAN. sanum T. lehnjak (láhkovec); pl. subst. Gabīnī -ōrum, m Gabijci: L. Od tod Gabīnius 3 Gabinij(ev), ime rim. plebejskega rodu, izmed katerega so poseb. znani:

1. A. Gabinius Avel Gabinij, ki je kot tr. pl. l. 139 predlagal zakon, imenovan „lex tabelaria“: CI.

2. A. Gabinius, tr. milit. pod Sulo pri Hajroneji (l. 86): CI.

3. P. Gabinius Capito Publij G. Kapiton, Katilinov sozarotnik: CI., S.

4. A. Gabinius, tr. pl. l. 67 Ciceronov sovražnik, strasten pompejevec; na njegov predlog (lex Gabinia) je Pompej dobil vrhovno poveljstvo zoper morske roparje; l. 58 je upravljal Sirijo in si v povezavi s Klodijem prizadeval, da je bil Ciceron izgnan. Kot prokonzul v Siriji je brez senatove vednosti postavil na prestol Ptolemeja Avleta: CI., C. Ko se je l. 54 vrnil, je bil obsojen zaradi podkupovanja volivcev in je moral v izgnanstvo. Umrl je l. 47 v Saloni: CI., C. idr. Od tod adj. Gabīniānus 3 Gabinijev, (= P. Gabinija Kapitona), gabinijski: tempus, miles CI. Kot nom. propr. Gabīniānus -ī, m Gabiniján, sloveč govornik v Galiji v času Vespazijana: T.

gâchage [gašaž] masculin mešanje malte; figuré šušmarstvo

gâchage de prix dumping, prodaja ali izvršitev dela pod ceno

gai, e [ge, gɛ] adjectif vesel, veder, razposajen; (prostor) prijazen, (barva) svetel, živ; familier malo vinjen

chanson féminin gaie vesela, okrogla pesem
gai comme un pinson vesel ko ptiček na veji
être un peu gai (familier) imeti ga malo pod kapo

Galatae -ārum, m (Γαλάται) Galačáni, skupno ime keltskih plemen, ki so l. 275 v roparskem pohodu prodrla v Malo Azijo ter se tam širila, dokler jih ni pergamski kralj Atal (Attalus) I. l. 235 premagal in potisnil v pokrajino Galacijo, ki je del Vel. Frigije sredi Male Azije ob srednjem toku reke Halisa (Halys). L. 73 je Dejotar vse 4 okraje (gr. τετραρχίαι) njihove dežele spravil pod svojo oblast ter kot rim. zaveznik od Pompeja dobil kraljevski naslov. L. 25 je Avgust iz dežele naredil rim. pokrajino: CI. EP., PLIN., T. Sg. Galata -ae, m Galačan: CL. – Od tod

1. subst. Galatia -ae, f (ἡ Γαλατία) Galácija
a) bivališče Galačanov (lat. imenovana tudi Gallograecia): PLIN., T., SIL., STAT., IUST.
b) trdnjava med Kapuo in Kavdijem: L.

2. adj. Galaticus 3 galačanski: COL., PLIN., PALL., rubor TERT. škrlaten.

3. glag. galaticor -ārī posnemati Galačane, tj. židovske šege mešati s krščanskimi: TERT.

gamba f

1. anat. noga:
le gambe del cavallo konjske noge
raddrizzare le gambe ai cani pren. zamorca prati, hoteti doseči nemogoče
avere buona gamba pren. biti dober hodec, biti dober v nogah
avere gamba a qcs. biti nadarjen, pripraven za kaj
rimettersi in gamba okrevati; pren. opomoči si, postaviti se na noge
essere in gamba biti čil, pren. biti sposoben, dober v čem:
un medico in gamba dober zdravnik
fare il passo secondo la gamba pren. ravnati se po svojih sposobnostih
distendere, tirare le gambe pren. umreti
darsela a gambe popihati jo, odnesti pete
andare a gambe all'aria pasti vznak; pren. propasti
mettersi la strada fra le gambe vzeti pot pod noge
mettersi le gambe in capo, in collo oddirjati
cavare le gambe poceni, srečno se izmazati
prendere qcs. sotto gamba površno, lahkomiselno se lotiti česa
starsene con la coda fra le gambe biti kot polit cucek (biti potrt, osramočen, razočaran)
ha due gambe stupende ima čudovite noge

2. noga (predmeta):
le gambe del letto posteljne noge

3. hlačnica

4. pokončna črta

garáža garage

zaprta, pod ključem garáža lock-up garage

garde [gard] féminin garda; straža, varstvo, čuvanje, nadzorstvo; shranitev, shramba; pozornost, pažnja, opreznost; prost prostor, ki preprečuje stik

garde impériale cesarska garda
garde républicaine de Paris pariška žandarmerijska garda
garde mobile žandarmerija, ki v vojni preide v sestav aktivne vojske
de garde na straži, v službi
en garde (militaire) pripravljen za borbo
relève féminin de la garde izmena straže
la garde montante, descendante nastopajoča, odhajajoča straža
corps masculin de garde stražarski vod, oddelek
plaisanterie féminin de corps de garde zelo groba, slana šala
la vieille garde stari pristaši, zadnji zvesti prijatelji (kake politične osebnosti)
chien masculin de garde pes čuvaj
garde de l'épée ščitek pri meču
gardes d'un livre, pages féminin pluriel de garde listi, ki ločijo platnice od prve in zadnje strani v knjigi
avoir la garde à pique imeti v svoji igri majhno pikovo karto, ki ščiti močnejšo karto iste barve
je n'ai garde de le faire čuvam se kaj takega narediti
augmenter la garde au toit dans la voiture povečati prostor med streho in glavo osebe v avtomobilu (dans un nouveau modèle v novem modelu)
déposer quelque chose en garde dati kaj v varstvo, v hranjenje, v shranitev
être de garde biti na straži
être de bonne garde biti dober čuvar, (živež) dobro se držati
être sous la garde de la police biti pod policijskim nadzorstvom
prendre la garde prevzeti stražo
monter la garde biti na straži
relever, renforcer la garde izmenjati, okrepiti stražo

garder [garde] verbe transitif varovati, čuvati, nadzirati, (o)hraniti; paziti; obdržati; streči, negovati

garder quelqu'un de quelque chose koga pred čim varovati, komu kaj prihraniti
se garder čuvati se, paziti se, izogibati se (de quelque chose česa); ohraniti se; populaire paziti, biti buden, biti na oprezu
garder les apparences (ali: les dehors, les bienséances) varovati videz, spodobnost, dostojnost
garder son calme ohraniti svoj mir, miren ostati
garder la chambre ne iti iz sobe (zaradi bolezni)
garder son chapeau ne se odkriti
garder fidélité àq ostati zvest komu
garder sous clef držati pod ključem
garder le lit biti v postelji (zaradi bolezni)
garder le jeûne postiti se
garder des fruits (o)hraniti sadje
garder les mains libres obdržati proste roke
garder un malade streči bolniku, negovati bolnika
garder la mesure, le pas držati mero, korak
garder les moutons pasti ovce
nous n'avons pas gardé les cochons ensemble (figuré) nisva skupaj krav pasla
garder sa parole držati svojo besedo
garder rancune, une dent à quelqu'un jezo kuhati, jezen biti na koga
garder son sang froid, son sérieux ostati hladnokrven (ohraniti mirno kri), ostati resen
garder le silence molčati, vztrajati v molku
garder à vue ne iz oči izpustiti, imeti v vidu
garde ta vache! (familier) ne daj, da te ogoljufajo!
garder un secret, garder quelque chose pour soi ohraniti skrivnost, ohraniti kaj zase
garder la tête froide ostati hladnokrven
Dieu m'en garde! bog me obvaruj (tega)!
Qu'est-ce que l'avenir nous garde? Kaj nam bo prinesla bodočnost?
se garder du froid varovati se mraza
Gardez-vous de mentir! Izogibajte se laži!
Je m'en garderai bien! Še mislim ne na to, niti v sanjah ne mislim na to, mi ne pade v glavo!

garer [gare] verbe transitif postaviti vozilo v garažo (klonico) ali proč od prometa; zapeljati na stranski tir; spraviti na varno

garer sa voiture au bord du trottoir, dans la cour postaviti avto ob rob pločnika, na dvorišče
le train est resté garé pendant longtemps vlak je dolgo časa stal na stranskem tiru
garer ses récoltes spraviti pridelke pod streho
garer sa fortune spraviti svoje premoženje na varno
se garer (familier) parkirati, najti prostor za avto
se garer de quelque chose čuvati se česa; familier postaviti se na varno, ob stran
avoir du mal à se garer s težavo najti prostor za parkiranje
je me suis garé pour laisser passer les coureurs umaknil sem se z avtom v stran, da sem pustil mimo dirkače, tekače
se garer des coups, d'un danger čuvati se udarcev, nevarnosti
se garer des voitures čuvati se avtomobilov, umikati se pred avtomobili

gas:
pod gasom voll wie eine Haubitze
| ➞ → plin

gás (-a) m pog. (plin) gas:
avt. žarg. dati, pritisniti na gas dare il gas, premere il gas, premere l'acceleratore
pren. biti pod gasom essere ubriaco

gau, gl. opombo pod gaudium.

Geidumnī -ōrum, m Gejdúmni, belgijsko pleme pod vrhovno oblastjo Nervijcev: C.

Gellius 3 Gélij(ev), ime rim. (prvotno samnitskega) rodu, izmed katerega so najbolj znani:

1. Gellius Statius Gelij Stacij, samnitski vojskovodja l. 306: L.

2. Gell. Egnatius Gel. Egnacij, samnitski vojskovodja l. 295 pri Sentinu: L.

3. L. Gell. Publicola Lucij Gel. Publikola, konz. l. 72, Verov nasprotnik, se je bojeval zoper Sirakužane, zoper Spartaka in pod Pompejem zoper morske roparje. Bil je tudi govornik in pravnik: CI., FL.

4. istoimenski sin prejšnjega, konz. l. 36, je bil najprej Brutov, nato Antonijev pristaš; na njegovi strani se je udeležil bitke pri Akciju: VAL. MAX.

5. Gell. Publicola, Klodijev privrženec: CI.

6. Aulus Gellius Avel Gelij, slovničar v 2. stol. po Kr., pisatelj nam ohranjenega dela „Noctes Atticae“ (v 20 knjigah).

Gelō(n) -ōnis, m Gélon (Γέλων)

1. Dinomendov sin, poveljnik konjenice pod sicilskim tiranom Hipokratom, po čigar smrti (l. 491) je sam prevzel vlado, sprva v imenu njegovih sinov, pozneje v svojem. Ko so Kartažani pod Hamilkarjem z veliko silo napadli Sicilijo, jih je pri Himeri premagal na kopnem in na morju: L.

2. najstarejši sin Hierona II. (mlajšega), sirakužanskega kralja: L., PLIN., IUST.