Franja

obsedá -éz vt. mučiti, moriti, ne dati miru

obsédant, e [ɔpsedɑ̃, t] adjectif nadležen, vsiljiv, obsedajoč, utrujajoč, ki ne da miru, ki ne gre z uma

obséder [ɔpsede] verbe transitif obsesti, nadlegovati; ne iti iz misli, ne dati miru

obstiner, s' [-ne] ostati trdovraten, trdovratno vztrajati pri, ne odnehati; upirati se

obstiner au silence, dans son opinion trdovratno molčati, vztrajati pri svojem mnenju
il s'obstine à tout contrôler lui-même trdovratno hoče vse sam nadzirati

očàjānīk m
1. dial. obupanec
2. človeško truplo, ki ne more strohneti

odbíti odbijem
I.
1. odbiti: s kladivom odbiti kos zidu; odbiti steklenici vrat; kozlu roge
2. odbiti, odračunati: večji znesek odbiti od celotne vsote
3. odbiti, suzbiti: odbiti sovražni napad
4. odbiti, otkucati: ura je odbila polnoč
5. odbiti, ne primiti: odbiti snubača
6. odbiti, odgurnuti: odbiti vagone
7. otkovati: odbiti zaboj
II. odbiti se odbiti se: glas se je odbil od stene

odhajáč (-a) m chi se ne va di casa; partente

ōdī (pf. starega glag. odiō -īre sovraštvo naperiti na koga; prim. fŏdiō, pf. fōdī), inf. odisse, pt. fut. ōsūrus, poleg tega dep. pf. ōsus sum (neprijetno mi je), v. defectivum (prim. lat. odium, gr. ὀδύσσομαι črtim, srdim se)

1. sovražiti, mrziti, črtiti (naspr. amare, diligere, alicui favere et cupere): odi et amo Cat., oderint, dum metuant Suet., neque studere neque odisse S., o. vitam, lucem O., quae modo voverat, odit O. ne mara, se odisse O. nezadovoljen biti sam s seboj, odisse tribunos L. dati duška svojemu sovraštvu do tribunov, znesti se nad tribuni, odi (sc. Romanos) odioque sum (= pass. glag. odisse) Romanis L.; o neživih stvareh: aeque (sc. cucurbitae) hiemem odere, amant rigua et fimum Plin.; z inf. (= nolle): oderunt (ne marajo) peccare boni virtutis amore H., inimicos semper osa sunt optuerier (= obtueri) Pl.; z ACI: ferro laedi vitalia odit (sc. balsamum) Plin.; abs.: odisse (naspr. amare ali favere) Ci., (naspr. timere) T. idr.

2. metaf. ōdī ne godi mi, ni mi po godu kaj, ne vidim rad česa, mrzi mi kaj: Pl., Plin., illud rus male odi Ter., Persicos apparatūs H., odi late splendida, cum cera vacat O., odit amor inertes O.

Opomba: Pr. odio: Tert., odis: Ambr., cj. pr. odiant: Arn., impf. odiebant: Arn., fut. odies, odiet: Tert., Hier., imp. odite, odito: Vulg., pt. pr. odientes: Vulg., Tert., pt. fut. act. oditurus: Tert., gerundium odiendi: Ap., pr. pass. oditur: Vulg., Tert., Hier., inf. pr. pass. odiri: Cass.; nenavadni pf. odivi: Vulg., odivit: Antonius ap. Ci.; pf. dep. ōsus sum in pt. pf. ōsus: Caius Gracchus ap. Tert., Pl., Sen. rh., Gell., pt. fut. act. osūrus: Gell.; coniugatio periphrastica: si osurus esset Ci. ko bi črtil.

odkloníti odklonim
1. odbiti, ne prihvatiti: odkloniti nagrado, pomoč, vabilo
2. otkloniti: odkloniti nesrečo, nevarnost
3. otkloniti, skrenuti: kazalec se je odklonil v levo
4. ukloniti: odkloniti ovire s poti

odmàgāč -áča m ekspr. kdor pri delu ne pomaga, nepomagač, odmagač

odmigávati -am odmigivati, davati pokretima ruke znak da subjekt nešto ne želi: odmigoval ji je, ko mu je hotela plačati; z očmi je odmigovala, naj molči

odmígniti -em odmignuti, dati pokretom ruke znak da subjekt nešto ne želi: za odgovor ji je odmignil z roko

odmísliti -im u mislima odvojiti, ne uzeti u obzir, apstrahirati, apstrahovati: odmisliti resnično stanje

odmíšljati -am u mislima odvajati, ne uzimati u obzir, apstrahirati, apstrahovati

odmòći òdmognēm oni òdmognū, vel. odmòzi, odmògoh ȍdmože, òdmogao odmògla odmoči, ne pomoči, narediti kaj, kar ovira delo, poslabša položaj: našao se u situciji da više odmogne negoli pomogne

odrèći odrèčēm, òdrečēm, òdreknēm, vel. odrèci, odrèkoh ȍdreče, òdrekao odrèkla
I.
1. odreči, odkloniti: odreći komu svoj potpis, prijateljstvo, poslušnost
2. preklicati: lasno je reći, no je muka odreći
3. zanikati: ti rekla, ti i odrekla
II. odreći se
1. odreči se, odpovedati se: odreći se svijeta, svih prava, zemaljskih užitaka
2. odreči se, ne priznavati: ona je ćerka bogatog trgovca, ali je se otac odrekao kad je pobegla

odrodíti se -im se prestati roditi, ne više roditi

odstòjati odstòjīm
1. gl. odstajati
2. ekspr. uležati se: mora ispeći hostija, da malo odstoje i popuste
3. biti oddaljen, ne biti čisto zraven: peševi kaputa daleko su odstojali od mršava tela

odžebráti -am ekspr. odverglati, odmoliti ne misleći ništa: odžebrati očenaš

off¹ [ɔ(:)f] prislov

1.
(smer, večinoma v zvezi z glagoli) stran, proč (he rode off odjahal je)

2.
oddaljenost (krajevno in časovno) od tu, od tod; od sedaj (far off daleč, a month off čez en mesec)

3.
od, proč, dol, raz (off with your hat odkrij se)

4.
ugasnjen, izklopljen, zaprt (radio, luč, plin itd.)

5.
prekinjen, končan, razprodan (the bet is off stava ne velja več, the whole thing is off vse je padlo v vodo, oranges are off pomaranč ni več)

6.
(dela) prost (to take a day off vzeti si prost dan)

7.
čisto, do kraja (to drink off vse izpiti, to sell off razprodati)

8. ekonomija
(trg) medel, slab (the market is off)

9.
ne sveže, pokvarjeno (hrana)

10. šport
ne v formi

11. ameriško
v zmoti (you are off on that point motiš se v tem)

12.

Razno:

be off!, off you go!, off with you! odidi, proč s teboj!
to be off oditi, motiti se, biti prismojen (navadno a little off), biti odpovedan
to be well (badly) off biti dobro (slabo) situiran
to break off negotiations prekiniti pogajanja
to call off odpovedati (sestanek)
to cast off zavreči
to kill off vermin pokončati mrčes
on and off tu in tam
10 per cent off 10 procentov popusta
right off, straight off takoj
to see s.o. off spremiti koga, ki odpotuje
to take off vzleteti(letalo)
how are you off for? kako si kaj z (denarjem)?