Franja

equal¹ [í:kwəl] pridevnik (equally prislov) (to)
enak, enakovreden; ravnodušen, miren; primeren, sposoben
arhaično pravičen

equal mark enačaj
to be equal to biti kos čemu
equal laws zakoni, ki veljajo za vsakogar
once ten is equal to ten enkrat deset je deset
equal fight boj med enakima nasprotnikoma
to be equal to doing s.th. biti zmožen kaj narediti
to be equal to the occasion biti kos čemu

equation [ikwéišən] samostalnik
izenačitev
matematika enačba

sign of equation enačaj
simple equation enačba prve stopnje
equation of payments srednji plačilni rok
equation of demand and supply izenačenje med povpraševanjem in ponudbo

equus in ecus -ī, m gen. pl. -ōrum, pesn. tudi equûm, equ ô m, ecûm

1. konj: Iuv., Suet., idr., obviam fit ei Clodius in equo Ci. na konju, jahajoč, equo vehi N., Plin., ali in equo vehi ali equo uti Ci. jezditi, jahati, equis ire Val. Fl., ali equis vectari L., Cu., Suet., equo admisso accurrere C. na konju pridirjati, incitatos equos sustinere et moderari ac flectere C., equites frenatis equis C., in equum ascendere S. ali equum conscendere L., V., O. konja zajezditi, ex equo descendere ali equum escendere S. razjahati (konja), arma, tela, equi, viri, hostes atque cives permixti S., ex equo pugnare L., equo merere L., ali equo militare Cu. služiti za konjenika, equus me portat, alit rex H. (po grškem pregovoru: ἵππος με φέρει, βασιλεύς με τρέφει o tistih, ki prijetno žive na tuje stroške), nunc athletarum studiis, nunc arsit equorum H. se je zanimal za konje, quibus est equus et pater et res H. ki imajo konje, znamenite prednike in premoženje (šalj. za bogate ljudi), equus publicus državni konj, od države dani konj: L., poseb. poštni konj, jadrniški konj: Ict., Amm. idr. pozni pisci, equi nudi (neosedlani) Sil., equus nobilis Cu.; prim. semper equos atque arma virûm pugnasque canebat V. konjske dirke; preg.: equi donati dentes non inspiciuntur Hier. = podarjenemu konju ne glej v zobe; met.
a) equi virique V., L. konjenica in pehota, utque acris concussit equos, utque impulit arma V. konjenike in pešce; ad equum aliquem rescribere C. med konjenike uvrstiti (tudi = v viteški stan povzdigniti); preg.: equis viris ali viris equisque ali equis virisque Ci. idr. = na vso moč.
b) iuncti equi Pl., V. vpreženi konji = bojni voz, prim.: equos temone pressos conscendit O., quadriiuges in equos adversaque pectora tendit V.; occ. žrebec: equus in armenta tendit equarum V., equ. bellator T.

2. met. konju podobne stvari,
a) bipes equus V. morski konjiček.
b) equus Troianus Pl., Ci., V., H., Hyg., Pr., Iust. trojanski konj; tudi naslov Najvijeve igre: Ci. ep.; pren. preg.: intus est equus Troianus Ci. skrivna zarota.
c) equus ligneus Pl., šalj. = ladja (prim.: (gr. αλὸς ἵππος Hom.).
č) (bojna naprava) zidoder, zidolom: invenisse dicunt … equom [= equum] (qui nunc aries appellatur), in muralibus machinis Epium ad Troiam Plin.
d) kot nom. propr. Equus konj = ozvezdje Pegaz: Ci., Hyg., Col., Plin.

ergā, praep. z acc., ki mu jo Kom. pogosto zapostavljajo (gl. ergō)

1. (krajevno) proti, v bližini koga ali česa: nostras erga aedes Pl., Sura, quae med erga aedes habet Pl. tja proti meni, machinamenta … erga regiam capitis constituta esse Ap.

2. v povezavi z, glede na, do, za; v klas. lat. le v dobrem pomenu: Iuv., Plin. iun., benevolum erga se Pl., erga me merita est Pl., erga nos, me erga, te erga, amicum erga Pl., se erga Ter., ut erga duces satis gratus iudicarer Ci., summo erga vos amore Ci. iz … ljubezni do vas, Milonis erga me merita Ci. zasluge zame, qua pietate erga deos immortalīs ese soleant Ci., fides erga plebem Romanum Ci., perpetuā erga populum Romanum fide C., fides erga Athenienses N., nullum erga me benevolentiae pignus Cu., tua erga me munera (storitve) T., suprema erga memoriam filii sui munia (dolžnosti) T. Poznejši pisci rabijo besedo
a) splošno: erga sua bona satis cautus Cu. glede na svojo korist, ea prima Tiberio erga pecuniam alienam diligentia fuit T., anxii erga Seianum T.
b) v slabem pomenu = contrā, proti, zoper: si quid med erga falsum dixeris Pl., quae numquam quidquam erga me commerita est (ni … zakrivila) Ter., erga eum odium N., erga eum invidia T., fastu erga epulas T., alienato erga Vespasianum animo T.

Erichthonius -iī, m (Ἐριχϑόνιος) Erihtonij,

1. atiški heroj, atenski kralj, Hefajstov in Zemljin sin, ki je baje ljudi učil vpregati živino in orati s plugom; zato je med zvezdami dobil mesto kot Boōtes (Volar): V., O., Hyg., Col.

2. trojanski heroj in kralj, Dardanov sin, Trojev (Trōs) oče: O., Serv. — Od tod adj. Erichthonius 3 Erihtonijev, erihtonijski,

1. = atenski: populus Pr.

2. = trojanski: arces (grad) Ps.-V. (Cul.).

Erindēs -is, acc. -ēn, m Erind, reka ob meji med Medijo in Hirkanijo: T.

Erymanthus -ī, m (gr. Ἐρύμανϑος) Erimant,

1. gorovje na severozahodni arkadijski meji, kjer je baje Herakles ubil erimantskega merjasca: V., H., O., Mel., Plin., Val. Fl. Od tod adj. Erymanthēus 3 (Ἐρυμάνϑειος) erimantski: monstrum Val. Fl. Erymanthius 3 (Ἐρυμάνϑιος) erimantski: aper Ci., belua Ci., pesen. mater (= Atalante) Stat., Erymanthis -idis, f (Ἐρυμανϑίς) erimantska: silvae O., ursa Er. (=Callisto) O., in Erymanthias, adis, f (Ἐρυμανϑιάς) erimantska: nymphae Stat.

2.
a) po tem gorovju imenovani pritok reke Alfeja na meji med Arkadijo in Elido: O., Mel.
b) reka v Perziji: Plin., v Indiji: Cu.

escaldar (p)opariti; razžariti

escaldarse opariti se, opeči se; osmoditi si prste; med volka dobiti

espacement [espasmɑ̃] masculin razmak(nitev), razdalja; typographie razprtost

espacement des piliers razdalja med stebri
espacement des trains, des visites, des paiements časovni razmak vlakov, obiskov, plačil

esperanto samostalnik
1. (umetni jezik) ▸ eszperantóStanislav je tekoče govoril šest ali sedem jezikov, med drugim esperanto. ▸ Stanislav hat vagy hét nyelvet beszélt folyékonyan, többek között az eszperantót is.

2. (o univerzalni komunikaciji) ▸ eszperantóPop glasba postaja danes glasbeni esperanto po vsem svetu, tako kot postaja angleščina uradni svetovni jezik. ▸ Ahogy az angol a világ hivatalos nyelvévé, úgy a popzene is a világ zenei eszperantójává válik.

essieu [ɛsjö] masculin os (kolesa, voza)

essieu arrière, avant zadnja, sprednja os
boîte féminin d'essieu ležišče osi
camion masculin à trois essieux tovornjak na tri osi
écartement masculin d'essieux razdalja med osmi
rupture féminin d'essieu zlom osi
être enlisé jusqu'aux essieux do osi obtičati v pesku

estive [ɛstiv] féminin, marine stisnjen tovor (ladje); (ladijski) balast

mettre un navire en estive uravnotežiti tovor med obema stranema ladje

eteričen pridevnik
1. (o rastlinskih izvlečkih) ▸ éterikus [növényi kivonatok]S čajem vnašamo tudi flavonoide in eterične snovi. ▸ A teával flavonidokat és éterikus anyagokat is beviszünk.
Povezane iztočnice: eterično olje

2. (o duhovnem svetu) ▸ éteri, éterikusPoleg fizičnega telesa ima vsak človek še nekaj eteričnih in astralnih teles. ▸ A fizikai teste mellett minden ember rendelkezik még néhány éteri és asztrális testtel.
Tretja čakra omogoči občutek povezanosti med fizičnim in eteričnim svetom. ▸ A harmadik csakra lehetővé teszi a fizikai és az éteri világ összetartozásának érzékelését.

3. (prefinjen) ▸ éteri, légiesMednarodno prepoznavni so postali predvsem zaradi posebnega mističnega in eteričnega zvoka, ki na koncertu vzpostavi edinstveno atmosfero. ▸ Elsősorban a különlegesen misztikus és éteri hangzásukkal váltak nemzetközileg felismerhetővé, amely egyedülálló atmoszférát alakít ki a koncerten.
Njegova plesna govorica je skrajno prefinjena in eterična. ▸ A tánca a végsőkig kifinomult és légies volt.

Etiopija samostalnik
(država) ▸ Etiópia

evacuación ženski spol izpraznitev

evacuaciones pl med stolica

evfemizem samostalnik
(olepševalni izraz) ▸ eufemizmus, szépítő kifejezésKot jezikovna figura je evfemizem predvsem način, kako izreči žaljivko, psovko, vulgarno besedo na družbeno sprejemljiv način. ▸ Az eufemizmus nyelvi alakzatként olyan megfogalmazás, amely az eredeti fogalom bántó, sértő vagy vulgáris jellegét társadalmilag elfogadható módon enyhíti.
Postranska škoda je evfemizem za civilne žrtve med zalivsko vojno. ▸ A járulékos veszteség az öbölháború civil áldozataira alkalmazott szépítő kifejezés.
V Kopru so odprli nove zapore ali, z uradnim evfemizmom, zavod za prestajanje kazni zapora. ▸ Koperben új börtönöket nyitottak meg, azaz hivatalos eufemizmussal büntetés-végrehajtási intézeteket.

evkaliptov pridevnik
1. (o drevesu ali delu drevesa) ▸ eukaliptusz
2. (v kulinariki) ▸ eukaliptusz
3. (o snovi) ▸ eukaliptusz

evro samostalnik
1. (valuta) ▸ euró
2. (območje evra) ▸ euróövezetEden od pogojev za vključitev v evro je tudi dveletno članstvo v evropskem menjalnem mehanizmu, ki je mogoče šele po včlanjenju v EU. ▸ Az euróövezeti csatlakozás egyik feltétele az európai árfolyam-mechanizmusban való kétéves tagság, amely csak az EU-hoz történő csatlakozás után lehetséges.
Sopomenke: evro cona, evro območje

ēvulgō (ēvolgō) -āre -āvī -ātum

1. med ljudi spraviti, razglasiti (razglašati): civile ius L., Octaviae iniurias T., sic evulgari iussit (z ACI) T.

2. (ljudstvu, svetu) razode(va)ti, izpostaviti, izročiti, prepustiti, žrtvovati: evulgatum arcanum, evulgatus pudor T.

excēdō -ere -cēssī -cēssum

I. intr.

1. iziti, oditi, odhajati, oddaljiti se: abiit, excessit, evasit, erupit Ci., metu excesserant L., mecum excedentem tenuit non Ilia tellus V. izseljujočega se, audita maior humana vox excedere deos, simul ingens motus excedentium T. Od kod? z abl.: excedere urbe Ci., V., domo C., L., finibus suis, Galliā, oppido C., possessione L. posestvo zapustiti, finibus, viā L., regione, terrā, patriā V., Crotone excessum est L., excedere caelo O. z neba priti; poseb. o bojujočih se: excedere pugnā C., V., proelio C. boj zapustiti; s praep.: quoquam ex isthoc loco Ter., excessurum se ex Italia dixit Ci., excedere ex civitate, ex via, ex finibus C., ex acie N., ex pugna C., S., ex proelio C., N., ex orbe C. izstopiti, e templo L. Kam?: ex his tenebris in lucem illam Ci., agro hostium in Boeotiam L., in altius terrae fastigium Cu., excedere in exsilium (tudi abs. excedere) Icti,; brahilogija: excedere ad deos Cu., Vell. svet zapustiti in priti med bogove; o stvareh: priusquam ulla navis litore excederet Iust. je odrinila od obale; pren. umakniti se iz česa, s česa, ločiti se (npr. od tega sveta), umreti, (iz)giniti, preminiti: excedere vitā, e (ex) vita Ci., Cu., de vita Fr. = e medio Ter., Val. Fl., T. idr.; tudi abs.: excessise Augustum fama tulit T.; pren.: cura ex corde excessit Ter., mentes ex corpore excedunt Ci., cum animus … ex corpore excesserit Ci., cupiditatum dominatus excessit Ci., corporeae excedunt pestes V. telesne strasti izginejo, excedere palmā V. odreči se nagradi zmage, res excessit e memoria L. je ušla iz spomina, se je pozabila (v tem pomenu tudi samo excedere: Sil.), excedere pristinā bellandi consuetudine Auct. b. Afr. opustiti, reverentia excessit animis Cu.

2.
a) prodreti navzven: si quis humor excesserit Cels.
b) izstopati, ven moleti, dvigati se: sic … partes omnes collocatae sunt, ut nulla … excederet extra Ci., inferiores dentes longius quam superiores excedunt Cels., quod excedit, abscindendum est Cels., rupes quattuor stadia in altitudinem excedit Cu., excedentia in nubes iuga Plin., ubi in nostra maria tractus excedit Mel.; pren. α) iti čez (mejo), stopiti čez, stopiti iz česa, kaj prestopiti, prekoračiti, preseči (presezati): excedere ex ephebis Kom. ali e pueris Ci. mladeniško, deško dobo prestopiti (prerasti), iam excessit mi aetas ex magisterio tuo Pl., quo ultra eius iram excessuram fuisse L., cum libertas non ultra vocem excessiset L. je ostala le pri besedi, le na jeziku, excedere ultra fidem veri, supra usitatam rationem Val. Max., tantum ea clades excessit T. je bil tako čezmeren, hortante senatu, ut numerum augeret, iure iurando obstrinxit se non excessurum T. da ga ne bo prekoračil. β) (v govoru, spisu) od glavne teme zastraniti (zastranjati): excedere paululum ad enarandum, quam (kako) … L., in fabellam Sen. ph., si longior fuero in hoc, in quod excessi Plin. iun.
c) do česa dospeti, povzpeti se do česa: ad summum imperii vestigium Val. Max., eo laudis excedere T. povzpeti se do tolike slave.
č) časovno kam spadati: insequentia excedunt in eum annum, qui … L., pugna ad Trebiam in annum Flaminii non potest excessise L.
d) v kaj iziti, preiti, prehajati, prevreči se: quae (res) studiis in magnum certamen excesserit L., ne in altercationem excederet res L., in hoc … lacessiti principis ira excessit, ut … Vell.

— II. trans. (le poklas.)

1.
a) kak kraj zapustiti, (od)iti iz … umakniti se iz … : excedere curiam, urbem L., patrios muros Lucan.
b) kaj prestopiti (prestopati), prekoračiti: radicem montis S. fr., terminos agelli Val. Max.; (o rekah) stopiti čez, udariti čez … : Tiberis alveum excessit Plin. iun.; (o vodovju) iti čez kaj, sezati čez (nad) kaj, prestopiti kaj: ubi (flumen) adpositae crepidinis fastigium excessit Cu., stagnum altitudine genua non excedens Plin.; (o gorah) moleti nad kaj, vzdigovati se nad kaj: nubes excedit Olympus Lucan.

2. pren.
a) kako dobo prestopiti, prerasti: septimum mensem Col., annos decem Col., annum sextum natu Cael.
b) kako mejo ali mero prekoračiti (prekoračevati), preseči (presegati): tempus finitum L., modum L., Cu., modii mensuram L. epit., summam octoginta milium L., excessere metum mea bona O. moja sreča ne pozna strahu, fidem (vero) Vell., fidem veritatis Val. Max., fabae magnitudinem Plin., staturam iustam Suet., aequavit praestantissimorum gloriam aut excessit Suet., excedere fastigium equestre T. viteški čin, viteško dostojanstvo, excessā unione Tert.; v pomenu prekašati: nemine tantum ceteros excedente Iust.

Opomba: Sinkop. cj. pf. act.: excēssis = excēsseris Ter.