Franja

aspect [aspɛ] masculin videz, zunanjost, vnanje lice; pogled, prizor; vidik, stališče; vidni, zorni kot; aspekt; grammaire glagolski vid

sous tous les aspects z vseh vidikov, od vseh strani
à l'aspect de ob pogledu na, pred, ob, pri
à l'aspect du danger il a reculé pred nevarnostjo se je umaknil
à l'aspect de son enfant elle pâlit ko je videla svojega otroka, je prebledela
le rocher a l'aspect d'une femme skala je videti kot ženska, je podobna ženski
changer d'aspect spremeniti (svojo) zunanjost
donner l'aspect dati videz, zunanjost (de qe česa)
offrir un aspect pittoresque nuditi slikovit pogled
la chose prend un autre aspect stvar dobiva drug(ačen) videz, lice

asperger [aspɛrže] verbe transitif o-, poškropiti

asperger d'eau le trottoir z vodo pločnik poškropiti
la voiture m'a aspergé avto me je poškropil
s'asperger (po)škropiti se

āspergō (adspergō, tudi adspargō: V., Dig. in āspargō: Dig. ) -inis, f (āspergere, adspergere, adspargere, āspargere)

1. brizganje, sikanje kam, proti čemu: sanguis virides aspergine tinxerat herbas O. je brizgnila curkoma.

2. met.
a) kam brizgnjena tekočina, slina, pena, kaplja: Peneus... nubila conducit summisque aspergine silvis inpluit O. z vodo (slapa) moči vrhove gozdovom, multa aspergine rorant O. rosijo (so premočeni) od kapelj plohe, salsa spumant adspargine cautes V. kipijo od solnatih pen, uti... non possit aspergo in interiorem partem venire Vitr. da... ne more dež škropiti v..., buxus longinqua aspergine maris inarescit Plin. iun. od morske, čeprav le od daleč priškropljene vode, aqua platanos leni aspergine fovet Plin. iun. z rahlimi kapljami, si adspargine... res deteriores factae sunt Dig. od plivkajoče morske vode, roris aspergines gelidae Amm. mrzle rosne kaplje, aspergines parvae Amm. lahen škropec; z gen.: nimborum Lucr. kapljajoči dež, aquae Petr. priškropljena kaplja vode, aquarum O. priškropljena voda, caedis O. priškropljena kri, kaplje krvi, salis Prud.; occ. dežna mokrota = voda, ki jo dež škropi na kamenje ali kamnite stene: neque aspergo nocebit Ca., tofi aspergine et gelu pruinisque rumpuntur in testas Plin; od tod aspergines parietum Plin. mesta, kjer se stene potijo, vlažne stene, stene z mrzlo vlago; pren. madež: cuius infamiae adspergo inquinat... multos Fr., omni culparum aspergine liber Prud.
b) kar se na kaj potresa = prha, posip, prašek, ki se potresa na odrgnine: Cael.

Opomba: Do Prisc. je bila ta beseda moškega in ženskega spola.

asperità f

1. hrapavost, raskavost; nagubanost, neravnost:
l'asperità del terreno neravnost zemljišča

2. pren. težava, tegoba, ovira:
le asperità della vita življenjske tegobe

*āspersus, le abl. -ū, m (āspergere) priškrapljanje: Ven., calidae aquae, aceti, olei, picis Plin.

aspettare v. tr. (pres. aspētto) čakati, pričakovati:
aspettare gente a pranzo pričakovati goste na kosilo
aspettare la palla al balzo pren. čakati na ugodno priložnost
aspettare qcn. al varco pren. čakati, da se kdo izkaže v težavnem trenutku
qui t'aspettavo! pren. tu sem te čakal!
farsi aspettare pustiti se čakati, zamuditi (na sestanek)
aspettare un bambino pričakovati otroka, biti noseča
aspettare la manna, la provvidenza pren. čakati na mano z nebes
c'era da aspettarselo to je bilo treba pričakovati
ma che aspetti? kaj vendar čakaš?
aspetta! počakaj! stoj!
aspetta che ti sistemo io le počakaj, ti že pokažem
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi ha tempo non aspetti tempo preg. kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri

asphyxie [asfiksi] féminin (za)dušitev, dušenje; prenehanje ali upočasnenje dihanja; zastoj; ohromitev

une asphyxie due à l'oxyde de carbone zadušitev zaradi ogljikovega monoksida
le blocus a provoqué une asphyxie progressive du pays blokada je povzročila postopno ohromitev dežele
succomber à une asphyxie due à une noyade podleči zadušitvi zaradi utopitve

asphyxier [asfiksje] verbe transitif (za)dušiti

s'asphyxier zadušiti se; napraviti samomor z zadušitvijo
il s'est asphyxié au gaz, avec le gaz napraviti samomor s plinom
(familier) il en a été asphyxié bil je ves osupel zaradi tega

āspiciō (adspiciō) -ere -spexī -spectum (ad in specere)

1. ugledati, zagledati, uzreti, opaziti, zapaziti (zapažati): si quicquam caelati aspexerat, manus abstinere non poterat Ci., propter quos hanc saevissimam lucem aspexerit Ci. je zagledal... „luč sveta“ = se je rodil, Daphnim aspicio V., aspicit hanc visamque vocat O.; z ACI: in species succedere quattuor annum aspicis O.; z dvojnim acc.: vinctos catenis liberos Ci., quem simul aspexit scabrum intonsumque Philippus H.; pesn.: sol aspicit Oceanum V. ali conopium H.; zopet uzreti, videti: o pater, en umquam aspiciam te? Pl., o rus, quando ego te aspiciam...? H.

2. (po)gledati kam, koga, na koga ali kaj: aspice huc Pl., intro aspexi Ter., me huc aspice Pl., quis liberos, quis coniugem aspicere poterat sine fletu Ci., simulacrum Cereris a viro aspici nefas fuit Ci., asp. vultum Ci., aspice vultus ecce meos! O., nemo lucem aspicere vult Ci. „gledati beli dan“ = živeti, tamquam ad aspiciendam lucem esse revocatum Ci. kakor ponovno oživljen, furtim... inter se aspiciebant Ci. so se spogledovali, aspice ad me Pl., aspice dum contra me Pl., cancri in obliquum aspiciunt Plin.; pogosto s kakim stranskim pomenom: Chabriam milites aspiciebant N. so strmeli nad Habrijo = so ga občudovali, quos (Lacedaemonios)... nemo Boeotorum ausus fuit aspicere in acie N. katerim noben Bojočan med bitko ni smel gledati v oči, hostem Ci., T. ali ora iudicum asp. Ci. sovražniku, sodnikom pogumno gledati v oči, illum aspice contra, qui vocat V.; pesn. z oculis idr.: nec Saturnius haec oculis pater aspicit aequis V., aspicit hanc torvis (sc. oculis) O. srepo pogleda, non duris vultibus asp. O., ne rectis quidem oculis (z uprtimi očmi) eum aspicere potuisse... aciem Augustus ap. Suet.; pesn. v vzklikih: quantas ostentant, aspice, vires! V., aspice, ut antrum sparsit labrusca! V.; z odvisnim vprašanjem: aspice, venturo laetentur ut omnia saeclo V., aspice, quo submittat humus formosa colores Pr.; abs.: en aspice! aspicite en! O., ubi ille... aspexit ac restitit et... quaesivit C.; occ. dobro si ogled(ov)ati, vpogled(ov)ati, poučiti (poučevati) se o čem, preisk(ov)ati, nadzorovati: opus admirabile O., dilue hoc crimen, dum ego tabulas aspicere possim Ci., non aspicies, ubi liqueris Anchisen? V. ne boš dobro pogledal? asp. res sociorum L., Claudium legatum ad eas res adspiciendas... senatus misit L., inde Boeotiam... adspicere iussi (legati) L., operibus adspiciendis operam dare L.

3. pren.
a) (o krajih) kam gledati = obrnjen biti, stati, ležati proti čemu: quod (tabulatum) aspiciat meridiem Col., ea pars Britanniae, quae Hiberniam adspicit T., terra ventosior, quā Noricum... adspicit T., quae (cryptoporticus) non aspicere vineas, sed tangere videtur Plin. iun., domus..., quae aspicit ad aquilonem Tert.
b) (duševno) pogledati, motriti, opaziti (opazovati), pomisliti (pomišljati), premisliti (premišljevati), ozreti (ozirati) se na kaj: neque tanta est in rebus obscuritas, ut eas non penitus vir ingenio cernat, si modo aspexerit Ci., ea, cum contemplari cuperem, vix aspiciendi potestas fuit Ci., aspice nos hoc tantum V. ozri se le v tem milostno na nas, pomagaj nam le takrat, aspice primordia gentis O., si genus aspicitur O.; z odvisnim vprašanjem: qualem commendes, etiam atque etiam aspice H., quin aspice, quantum aggrediare nefas O., aspice, quot locis vertatur terra Sen. ph.; z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom. = smatrati, šteti, imeti koga za kaj: quia malorum facinorum ministri quasi exprobrantes adspiciuntur T.; nam. tega: quas pro felicibus aspicitis Sen. ph.

aspirácija (-e) f

1. knjiž. (težnja, želja) aspirazione:
zakonite aspiracije nekega naroda le legittime aspirazioni di un popolo

2. lingv. aspirazione

3. teh. (izsesavanje) aspirazione

aspirateur, trice [-ratœr, tris] adjectif vdihalen; sesalen; masculin sesalnik (za prah)

passer le tapis à l'aspirateur izprašiti preprogo s sesalnikom

asprezza f

1. trpkost

2. hrapavost, grobost (površine); neprehodnost; pustost, divjost

3. ostrost:
l'asprezza dell'inverno ostrost zime

4. strogost, grobost:
asprezza di carattere grobost značaja

5. tegoba, težava:
le asprezze della vita življenjske tegobe

assagir [asažir] verbe transitif spametovati, izmodriti; umiriti

s'assagir priti k pameti, spametovati se
le malheur assagit l'homme nesreča izmodri človeka
le temps assagit les passions čas umiri strasti

assai

A) avv.

1. dosti, dovolj:
ho mangiato assai dosti sem jedel
ne ho assai di qcn., qcs. koga, česa imam čezinčez dovolj

2. zelo, mnogo, veliko:
è assai più bello di quanto pensassi veliko lepši je, kot sem mislil
è assai se ti credo le težko ti verjamem; (za glagolom)
è un uomo che beve assai to je človek, ki veliko pije

3. (v antifrastični rabi, ironično) nič:
m'importa assai! me nič ne briga!

B) agg. invar. mnog:
c'era assai gente bilo je mnogo ljudi

C) m invar. mnogi:
sono assai quelli che la pensano così mnogi tako mislijo, veliko jih je, ki tako mislijo
eravamo in assai a volerlo veliko nas je to hotelo
PREGOVORI: l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

assaillir* [asajir] verbe transitif napasti, naskočiti, jurišati, navaliti, planiti (quelqu'un na koga); figuré mučiti, nadlegovati

le ministre fut assailli par des journalistes časnikarji so obsuli ministra
il fut assailli dans la rue napadli so ga na ulici
elle est assaillie par toutes sortes de soucis mučijo jo skrbi vseh vrst

assaporare v. tr. (pres. assaporo)

1. okusiti, okušati:
assaporare il gelato okušati sladoled

2. pren. okušati, uživati:
assaporare le gioie della famiglia okušati družinske radosti

asse¹ f deska:
le assi di un'impalcatura gradb. deske (na zidarskem odru)
asse da stiro likalna deska
asse di equilibrio šport gred

asseoir* [aswar] verbe transitif posaditi; postaviti; utrditi

s'asseoir sesti, usesti se
asseoir les, fondations postaviti, položiti temelje
asseoir un prince sur le trône posaditi kneza na prestol, oklicati ga za kralja
asseoir un enfant sur la chaise posaditi otroka na stol
j'ai assis le malade dans un fauteuil posadil sem bolnika v naslanjač
asseoir une théorie sur des preuves irréfutables podpreti svojo teorijo z nespodbitnimi dokazi
asseoir l'impôt določiti osnovo za odmero davka
asseoir un impôt sur quelque chose obdavčiti kaj
asseoir la paix sur un traité de non-agression postaviti temelje za mir s pogodbo o nenapadanju
cela m'a assis (familier) to mi je vzelo sapo, onemel sem ob tem
faire asseoir quelqu'un à sa table povabiti koga, da prisede k mizi
on me fit asseoir dali so mi stol (da sedem)
s'asseoir auprès de quelqu'un sesti h komu
s'asseoir en cercle autour de la table sesti v krogu okoli mize
je m'assieds dessus (familier) se požvižgam na to

assidûment [asidümɑ̃] adverbe točno, redno, marljivo, vztrajno, stalno

pratiquer assidûment le tennis redno igrati, vaditi tenis

assiette [asjɛt] féminin krožnik; poln krožnik; ravnotežje, položaj; technique temelj; trdnost; juridique osnova

assiette anglaise hladen narezek
assiette au beurre (figuré) donosna, mastna služba, »korito«
assiette plate, creuse nizek, globok krožnik
assiette à soupe, à dessert, à gâteaux krožnik za juho, za poobedek, za kolač(torto)
assiette de l'impôt (sur les revenus) osnova davka (na dohodke)
assiette de la colonne temelj stebra
casseur masculin d'assiettes razbijač krožnikov, razgrajač
avoir une bonne assiette dobro jahati
le cavalier perdit son assiette jezdec je izgubil ravnotežje
piquer l'assiette živeti na stroške drugih, biti prisklednik
ne pas être, ne pas se sentir dans son assiette ne se dobro počutiti