Franja

noun [náun] samostalnik
slovnica samostalnik

proper noun lastno ime

Noviodūnum -ī, n Noviodún, kelt. mestno ime,

1. mesto Svesionov ob Ezni (Aisne), pozneje Augusta Suessionum (zdaj Soissons): C.

2. mesto Biturigov Kubov (zdaj Nouan pri Orleanu): C.

3. mesto Hedučanov (zdaj Nevers): C.

Novius -iī, m Nóvij, italsko moško ime. Poseb.

1. Novius Calavius Novij Kalavij, eden izmed zarotnikov, ki so hoteli l. 314 Kapuo ločiti od Rima: sive timor sive vis conscientiae Calavios Ovium Noviumque — ea capita coniurationis fuerant — … mors haud dubie ab ipsis conscita iudicio subtraxit L.

2. pesnik atelan (atelskih burk) okrog l. 90: Gell., Macr.

3. samogovoreče, a izmišljeno ime nekega plemiškega novinca (Novius: novus = Novak): at Novius collega gradu post me sedet uno (sc. v gledališču) H.

4. Novii Novija, znana oderuha: qui se voltum ferre negat Noviorum posse minoris H.

5. Novius Niger Novij Niger (črni), kvestor za časa Cezarja: Suet.

6. Novius, neki lovec na dediščino: Iuv.

7. Novius Priscus Novij Prisk, konzul l. 78 po Kr, prijatelj Seneke starejšega; l. 65 po Kr. ga je cesar Neron obsodil na pregnanstvo: T. — Fem. Novia -ae Nôvija, Opijanikova soproga: Ci. — Od tod adj. Noviānus 3 Nôvijev: Atellaniolae Marcus Aurelius ap. Fr., fullones Tert.

Numa -ae, m Núma, rim. moško ime; poseb.

1. Numa Pompilius Numa Pompilij, Sabinec iz mesta Kures (Curēs), drugi rim. kralj: Ci., L., O. idr.

2. Numa Mārtius Numa Marcij, neki Sabinec: L., T.

3. Numa, ime dveh Rutulcev: V.

Numēnius -iī, m (Νουμήνιος) Numénij, gr. moško ime.

1. namestnik kralja Antioha in upravitelj na ozemlju Mesene: Plin.

2. eden od poslancev iz Hene in priča proti Veru: Ci.

3. poslanec kraljev Ptolemaja VI. in VII. v Rim, da se je zahvalil senatu za pomoč proti Antiohu IV.: L.

4. iz Herakleje, učenec zdravnika Dievha, vir za Celzijeve recepte: Cels.

5. iz Apameje, filozof platonik (po drugih pitagorejec): Macr.

numerālis -e (numerus) števen: nomen Prisc. števno ime, števnik.

Numerius¹ -iī, m Numêrij, rim. ime: qui celeriter erant nati, Numerios praenominabant Varr. ap. Non.; poseb. ime Fabijevega rodu (gl. Fabius).

Numerius² 3 Numêrij(ev), ime rim. rodu, npr. Q. Numerius Rufus Kvint Numerij Ruf, tr. pl. l. 57, Ciceronov nasprotnik: Ci. — Od tod adj. Numeriānus 3 Numêrijev, nekega Numerija (gen.): de randusculo Numerino Ci. ep.

Numīcius 3 Numícij(ev), ime rim. rodu npr.

1. T. Numicius Priscus Tit Numicij Prisk, konzul l. 169 se je odlično bojeval zoper Volske: L.

2. T. Numicius, tr. pl. l. 321 je bil izročen Samnitom zaradi sramotnega miru, sklenjenega pri Kavdiju: Ci.

Numisius 3 Numízij(ev), ime rim. rodu: L., T., Numisii Ci. Od tod adj. Numisiānus 3 Numízijev: forma Ci. ep. gradbeni načrt nekega Numizija, vitis Col., Plin.

Numitōrius 3 Numitórij(ev), ime rim. rodu. Poseb. znani so:

1. P. Numitorius Publij Numitorij, stric Virginije, ki jo je preganjal Apij Klavdij; tr. pl. l. 449: L.

2. P. Numitorius Pullus Publij Numitorij Pul iz Fregel je l. 125 izdajsko predal svoje mesto Rimljanom: Ci.; njegova hči Numitoria Numitorija je bila mati triumvira Antonija: Ci.

3. C. Numitorius Gaj Numitorij, Ciceronova priča v pravdi zoper Vera (Verres): Ci.

Numonius -iī, m Numónij, redko rim. rodovno ime, npr. Vala Numonius Vala Numonij, Varov legat: Vell.

Nups Núps, ime dveh mest v Egiptu: Plin.

Nyctimenē -ēs, f (gr. νυκτιμένη iz νύξ) Niktímena, samogovoreče ime v sovo spremenjene Epopejeve hčere: O., Hyg.

Nymphodōrus -ī, m (Νυμφόδωρος) Nimfodór, gr. moško ime: Ci., Cels., Vitr., Plin.

Nȳsa (Nyssa) -ae, f (Νῦσα) Nísa, Níza

I.

1. mesto v Kariji ob Mesopisu: Plin.; njegovi preb. Nysaeī -ōrum, m Nisájci (Nizájci), Nižáni: Ci. ep.

2. mesto v Palestini, pozneje Scythopolis (zdaj El-Baisan): Plin.

3. mesto in gora v Indiji, kjer je bil vzgajan Bakh: Hyg., Mel., Plin., Iust., qui (sc. Dyonisius) Nysan dicitur condidisse Ci., inde … ad Nysam urbem pervenit Cu., Liber, agens celso Nysae de vertice tigrīs V. Od tod adj.
a) Nysaeus 3 (Νυσαῖος) níški, nisájski: Hydaspes Lucan.; pesn. = bákhovski, Bákhov: chori Pr., thyrsus Sen. tr., Nysaeo palmite Sil., Nysaea cacumina Gauri Sil. z vinom bogati; subst. kot nom. propr. Nȳsaeus (v rokopisih Nisaeus) -ī, m Nisáj, Dionov nečak: N.
b) Nȳsēis -idis, f (Νυσής) ali Nȳsias -adis, f (Νυσιάς) Nisájka, Nižánka, adj. níška: nymphae Nyseides O., Hyg., Nysiadas nymphas … hanc frondem cunis opposuisse ferunt O. (o nimfah, ki so vzgajale Bakha).
c) Nȳsēius 3 (Νυσήιος) níški, nisájski, bákhovski: iuga Nyseia Lucan.
d) Nȳsiacus 3 (Νυσιακός) níški, nisájski, bákhovski: flores M.
e) Nysius 3 (Νύσιος) níški, nisájski: hedera Nysia Plin., Liber Arn.; subst. Nȳsius -iī, m Nisájec, Nižán, Bakhov vzdevek: Ci. = Nyse͡us -eī in -eos, m (Νυσεύς): O. Subst.
a) Nȳsi-gena -ae, m (Nȳsa in genere = gīgnere) v Nisi rojen, níški (nisájski) rojenec: Sileni Cat.
b) Nȳsion (nȳsion) -iī, n (Νύσιον) bot. bršljan: Ap. h.
c) Nȳsus -ī, m Nísos, Bakhov vzgojitelj: Hyg. —

II. žensko ime

1. hči bitinijskega kralja Nikomeda: Suet.

2. Bakhova vzgojiteljica: Hyg., Plin., Suet.

ob prep.

I. (s tožilnikom)

1. (za izražanje premikanja) contro, su, a:
spotakniti se, zadeti ob kamen inciampare, urtare contro un sasso
položiti lestev ob zid appoggiare la scala al muro
navt. postaviti se, zapluti ob bok portarsi sottobordo

2. (za izražanje izgube) ○; biti ob kaj perdere qcs.:
biti ob službo perdere il lavoro
priti ob dobro ime perdere la reputazione

II. (z mestnikom)

1. a, accanto, allato a, lungo:
klobuk ima ob straneh zavihane krajce il cappello ha le falde rialzate ai lati
sloneti ob oknu stare appoggiati alla finestra
železnica je speljana ob reki la ferrovia è stata costruita lungo il fiume, segue il corso del fiume

2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) ○, a, per:
ob nedeljah hodi k maši le domeniche va a messa
ob počitnicah, ob rojstvu, ob treh per le vacanze, alla nascita, alle tre
pren. ob svitu al canto del gallo

3. (za izražanje primerjave) accanto a, a paragone con:
ob njem sem kakor pritlikavec accanto a lui sembro un nanerottolo

4. (za izražanje okoliščin dejanja) con, a; pisar. in sede di:
pogovarjati se ob kozarcu vina parlare, discorrere con davanti un bicchiere di vino
peti ob spremljavi klavirja cantare con l'accompagnamento del pianoforte
ob lepem vremenu je vse mesto na ulicah col bel tempo tutta la città si riversa per le strade
ob likvidaciji in sede di liquidazione

5. (za izražanje sredstva) con, a:
delati ob dogovorjeni mezdi lavorare a salario concordato
služba je dostopna vsakomur ob enakih pogojih il posto è accessibile a tutti a parità di condizioni
stati bok ob boku stare fianco a fianco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ob drugem govoriti tudi o tra l'altro parlare anche di
obresti bo treba plačati ob letu gli interessi dovranno essere pagati in, entro un anno
živeti ob kom vivere con uno
opombe ob robu dogodkov appunti ai margini dell'accaduto
pritisniti koga ob zid mettere qcn. con le spalle al muro
biti (vse) bob ob steno essere tutto inutile, vano
šol. študij ob delu scuole (superiori) serali
študent ob delu studente lavoratore
držati se ob strani tenersi, starsene in disparte
korakati ob zvoku trobente marciare al suono della tromba

óbčen common; general; universal; (javen) public

óbčno ime common noun
óbčni zbor general meeting

óbčen

občni zbor assemblée ženski spol générale
občno ime nom moški spol commun

óbčen (-čna -o) adj.

1. comune, pubblico:
lingv. občno ime nome comune
mat. občno število numero comune

2.
občni zbor assemblea generale