Franja

Zadetki iskanja

  • battaglia f

    1. boj, bitka:
    battaglia offensiva, difensiva napadalna, obrambna bitka
    battaglia aerea, terrestre letalska, kopenska bitka
    dare, ingaggiare, attaccare battaglia začeti bitko, napasti
    campo di battaglia bojno polje, bojišče
    battaglia di retroguardia pren. pasivnost, prepuščanje pobude nasprotniku
    battaglia navale igre potapljanje ladjic

    2. pren. boj, borba:
    la vita è una continua battaglia življenje je nenehen boj
    nome di battaglia ilegalno, partizansko ime
    cavallo di battaglia pren. paradna disciplina; področje, na katerem se kdo odlikuje

    3. pren. boj, kampanja, akcija:
    battaglia elettorale volilni boj
    battaglia per il divorzio kampanja za razvezo
  • battant, e [batɑ̃, t] adjectif udarjajoč, bijoč

    à trois heures battantes točno ob treh
    pluie féminin battante močan dež, ploha
    le cœur battant z močnó bijočim srcem
    porte féminin battante vrata, ki se sama zapirajo
    (familier) (tout) battant neuf, neuve popolnoma, čisto nov, nova
    tambour masculin battant ob zvokih bobna, figuré živahno, odločno; strogo
    mener quelqu'un tambour battant strogo s kom ravnati, držati ga trdno na vajetih
  • battere

    A) v. tr. (pres. batto)

    1. biti, tolči, udariti, tepsti:
    battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
    battere i panni stepati obleko
    battere il grano mlatiti žito
    battere i frutti klatiti sadje
    battere la carne tolči meso
    battere la verdura sekljati zelenjavo
    battere la porta trkati na vrata
    battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
    battere moneta kovati denar
    battere a macchina, battere tipkati
    battere il tamburo udarjati na boben
    battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
    battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
    battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
    battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
    battere la fiacca pren. pasti lenobo
    battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
    battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
    battere i denti šklepetati z zobmi
    battere i piedi cepetati z nogami
    battere le mani ploskati
    battere il naso (in) pren. naleteti (na)
    non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
    battersi il petto pren. kesati se
    senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
    battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
    in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
    battere il tempo udarjati takt
    battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
    battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti

    2.
    battere la strada degli studi posvetiti se študiju
    battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora

    3. potolči, premagati:
    Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
    battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek

    B) v. intr.

    1. biti, udarjati:
    il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
    la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
    il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja

    2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)

    3. biti (ura):
    all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri

    4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici

    5. vztrajati (pri), insistirati (na):
    battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju

    6.
    battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
    PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore

    C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
    battersi per un'idea boriti se za idejo
    battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt
  • battu, e [batü] adjectif stolčen; tepen, poražen; poteptan, steptan

    chemin masculin battu shojena pot
    sol masculin battu, terre féminin battue steptana, trda tla, zemlja
    yeux masculin pluriel battus črno obrobljene oči
    il a l'air d'un chien battu videti je kot pretepen pes
  • bavard, e [bavar, d] adjectif klepetav, blebetav, brbljav, jezičen, nemolčeč, indiskreten; žuboreč (potok); dolgovezen; masculin klepetulja, blebetač

    il est bavard comme une pie klepetav je ko sraka (raglja)
  • bavarois, e [-rwa, z] adjectif bavarski

    Bavarois masculin Bavarec
  • bazzēcola f malenkost, bagatela:
    questo problema è una bazzecola per me ta problem je zame malenkost
  • béant, e [beɑ̃, t] adjectif zevajoč, široko odprt

    plaie féminin béante zevajoča rana
    gouffre béant masculin zevajoč prepad
    béant d'étonnement široko odprtih ust od začudenja
    rester bouche béante (familier) široko odpreti usta od začudenja
  • béarnais, e [bearnɛ, z] adjectif bearnski, iz pokrajine Béarn

    (sauce féminin) béarnaise féminin gosta omaka z maslom in jajci
  • béat, e [bea, t] adjectif blažen, pretirano zadovoljen; (ironično) miren in brezskrben; masculin blaženec; svetohlinec
  • beato

    A) agg.

    1. blažen:
    beato lui! blagor njemu!
    beato fra le donne blažen med ženami
    beato chi lo vede! kdo ga pa sploh kdaj vidi!, saj ga ni nikdar na spregled!
    uomo beato iron. butec
    quel beato uomo è la mia rovina ta božji človek me bo ugonobil

    2. relig. blažen:
    la Beata Vergine Blažena devica Marija

    B) m (f -ta) relig. blaženi, blažena
  • beātus 3, adv. -ē, gl. beō.
  • becco2 m (pl. -chi)

    1. kozel

    2. pren. pog. prevarani mož, rogonosec:
    essere becco e bastonato utrpeti škodo in povrh posmeh
  • bedéti (-ím) imperf.

    1. vegliare:
    bedeti pri bolniku, pri mrliču vegliare un malato, un morto
    ali bedim ali sanjam? sogno o son desto? ma è proprio vero?

    2.
    bedeti nad vegliare su
  • bedonnant, e [bədɔnɑ̃, t] adjectif trebušast, debel
  • bédouin, e [bedwɛ̃, in] masculin, féminin beduin, -ka
  • beffare

    A) v. tr. (pres. bēffo) prevarati, preslepiti; zasmehovati (koga), rogati se (komu)

    B) ➞ beffarsi v. rifl. (pres. mi bēffo) norčevati se:
    beffarsi di tutto e di tutti norčevati se iz vsega in vseh
  • bég1 (-a) m

    1. fuga:
    pognati, spustiti se v beg darsi alla fuga, fuggire
    zapoditi sovražnika v beg mandare in fuga il nemico
    paničen beg fuga panica
    zločinec je na begu il criminale è latitante

    2. pren. evasione, fuga:
    beg iz zapora evasione (dal carcere)
    beg iz stvarnosti fuga dalla realtà

    3. knjiž. fuga:
    ekon. beg kapitala fuga dei capitali
    beg možganov fuga dei cervelli
    beg z dežele fuga, esodo dalle campagne; deruralizzazione
  • bégayant, e [-gɛjɑ̃, t] adjectif jecljajoč
  • bél (-a -o)

    A) adj.

    1. (take barve kot sneg) bianco:
    bel konj, labod cavallo bianco, cigno bianco
    bel kot mleko, sneg, zid bianco come il latte, la neve, come un cencio
    belo-modro-rdeča zastava la bandiera (bianco-azzurro-rossa) slovena
    bela zastava bandiera bianca

    2. (svetle barve) bianco; chiaro; pallido:
    bela polt carnagione bianca
    mrtvaško bel di un pallore mortale
    beli gospodarji i padroni bianchi (di razza bianca)
    beli kruh pane bianco
    bela kava caffelatte
    bela moka farina bianca
    belo vino vino bianco
    beli lasje capelli bianchi, canuti
    sredi belega dne in pieno giorno
    biti pokonci do belega dne passare la notte in bianco
    to je jasno kot beli dan chiaro come la luce del giorno

    3. (nepopisan; neraziskan) bianco:
    bel list pagina bianca
    bele lise na zemljevidu zone bianche sulla carta (geografica)

    4. polit. bianco:
    bela garda guardie bianche
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    beli kontinent il continente bianco, l'Antartico
    beli menihi monaci bianchi, cistercensi
    beli premog carbone bianco
    Bela hiša la Casa Bianca
    knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
    publ. bela kuga peste bianca
    bela smrt morte bianca
    biti bela vrana essere una mosca bianca
    trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
    biol. bela krvnička, belo krvno telesce globulo bianco
    bot. beli gaber carpine (Carpinus betulus)
    beli javor acero bianco (Acer negundo)
    beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
    bela omela vischio (Viscum album)
    gastr. bela riba pesce bianco
    belo meso carni bianche
    grad. beli cement cemento bianco
    kem. beli fosfor fosforo bianco
    bela galica vetriolo bianco, solfato di zinco
    med. beli tok fiori bianchi, leucorrea
    metal. beli žar calore bianco
    bela kovina metallo bianco
    min. beli svinčenec carbonato di piombo
    polit. bela knjiga libro bianco
    rel. bela barva colore bianco (nella liturgia)
    šah. bela figura figura bianca
    belo polje casa, casella bianca
    trg. bela posoda vasellame di porcellana
    zool. beli medved orso bianco (Thalarctos maritimus)

    B) béli (-a -o) m, f, n šah.
    beli ima potezo il bianco muove
    voj., hist. beli guardie bianche
    pog. ni črhnil, ni zinil ne bele ne črne è stato muto come un pesce, non ha aperto bocca
    dati črno na belem mettere nero su bianco
    liter belega un litro di (vino) bianco
    nevesta v belem la sposa in bianco, vestita di bianco