battaglia f
1. boj, bitka:
battaglia offensiva, difensiva napadalna, obrambna bitka
battaglia aerea, terrestre letalska, kopenska bitka
dare, ingaggiare, attaccare battaglia začeti bitko, napasti
campo di battaglia bojno polje, bojišče
battaglia di retroguardia pren. pasivnost, prepuščanje pobude nasprotniku
battaglia navale igre potapljanje ladjic
2. pren. boj, borba:
la vita è una continua battaglia življenje je nenehen boj
nome di battaglia ilegalno, partizansko ime
cavallo di battaglia pren. paradna disciplina; področje, na katerem se kdo odlikuje
3. pren. boj, kampanja, akcija:
battaglia elettorale volilni boj
battaglia per il divorzio kampanja za razvezo
Zadetki iskanja
- battant, e [batɑ̃, t] adjectif udarjajoč, bijoč
à trois heures battantes točno ob treh
pluie féminin battante močan dež, ploha
le cœur battant z močnó bijočim srcem
porte féminin battante vrata, ki se sama zapirajo
(familier) (tout) battant neuf, neuve popolnoma, čisto nov, nova
tambour masculin battant ob zvokih bobna, figuré živahno, odločno; strogo
mener quelqu'un tambour battant strogo s kom ravnati, držati ga trdno na vajetih - battere
A) v. tr. (pres. batto)
1. biti, tolči, udariti, tepsti:
battere il cavallo con la frusta udariti konja z bičem
battere i panni stepati obleko
battere il grano mlatiti žito
battere i frutti klatiti sadje
battere la carne tolči meso
battere la verdura sekljati zelenjavo
battere la porta trkati na vrata
battere un calcio di punizione šport izvajati kazenski strel
battere moneta kovati denar
battere a macchina, battere tipkati
battere il tamburo udarjati na boben
battere la grancassa pren. delati rompompom, zganjati velik hrup
battere cassa pren. prositi, zahtevati denar
battere il ferro finché è caldo pren. kovati železo, dokler je vroče
battere l'acqua nel mortaio pren. zastonj se truditi
battere la fiacca pren. pasti lenobo
battere i tacchi pren. pokazati pete, popihati jo
battere la strada, il marciapiede pren. ponujati se na ulici, vlačiti se
battere i denti šklepetati z zobmi
battere i piedi cepetati z nogami
battere le mani ploskati
battere il naso (in) pren. naleteti (na)
non sapere dove battere il capo pren. ne vedeti, kaj storiti, biti obupan
battersi il petto pren. kesati se
senza battere ciglio ne da bi trenil z očesom
battere le ali, le penne poleteti, vzleteti (tudi pren.);
in un batter d'occhio v trenutku, hipoma
battere il tempo udarjati takt
battere una fortezza, una città obstreljevati trdnjavo, mesto
battere in breccia pren. popolnoma potolči, poraziti
2.
battere la strada degli studi posvetiti se študiju
battere la campagna pren. oddaljiti se od predmeta pogovora
3. potolči, premagati:
Italia batte Romania 1 a 0 Italija je premagala Romunijo z 1:0
battere un primato, il record degli incassi potolči rekord, doseči rekorden iztržek
B) v. intr.
1. biti, udarjati:
il sole batte sul castello sonce pripeka na grad
la pioggia batte sui vetri dež bije po šipah
il cuore mi batteva per l'emozione srce mi je razbijalo od vznemirjenja
2. šport izvesti udarec (v igrah z žogo)
3. biti (ura):
all'orologio del campanile battevano le quattro ura na zvoniku je bila štiri
4. pren. vlačiti se, prostituirati se na ulici
5. vztrajati (pri), insistirati (na):
battere sullo stesso tasto vztrajati pri istem vprašanju
6.
battere in ritirata, battersela pobegniti, popihati jo
PREGOVORI: la lingua batte dove il dente duole preg. česar polno je srce, to vam usta govore
C) ➞ battersi v. rifl. (pres. mi batto) boriti se, bojevati se:
battersi per un'idea boriti se za idejo
battersi all'ultimo sangue boriti se na življenje in smrt - battu, e [batü] adjectif stolčen; tepen, poražen; poteptan, steptan
chemin masculin battu shojena pot
sol masculin battu, terre féminin battue steptana, trda tla, zemlja
yeux masculin pluriel battus črno obrobljene oči
il a l'air d'un chien battu videti je kot pretepen pes - bavard, e [bavar, d] adjectif klepetav, blebetav, brbljav, jezičen, nemolčeč, indiskreten; žuboreč (potok); dolgovezen; masculin klepetulja, blebetač
il est bavard comme une pie klepetav je ko sraka (raglja) - bavarois, e [-rwa, z] adjectif bavarski
Bavarois masculin Bavarec - bazzēcola f malenkost, bagatela:
questo problema è una bazzecola per me ta problem je zame malenkost - béant, e [beɑ̃, t] adjectif zevajoč, široko odprt
plaie féminin béante zevajoča rana
gouffre béant masculin zevajoč prepad
béant d'étonnement široko odprtih ust od začudenja
rester bouche béante (familier) široko odpreti usta od začudenja - béarnais, e [bearnɛ, z] adjectif bearnski, iz pokrajine Béarn
(sauce féminin) béarnaise féminin gosta omaka z maslom in jajci - béat, e [bea, t] adjectif blažen, pretirano zadovoljen; (ironično) miren in brezskrben; masculin blaženec; svetohlinec
- beato
A) agg.
1. blažen:
beato lui! blagor njemu!
beato fra le donne blažen med ženami
beato chi lo vede! kdo ga pa sploh kdaj vidi!, saj ga ni nikdar na spregled!
uomo beato iron. butec
quel beato uomo è la mia rovina ta božji človek me bo ugonobil
2. relig. blažen:
la Beata Vergine Blažena devica Marija
B) m (f -ta) relig. blaženi, blažena - beātus 3, adv. -ē, gl. beō.
- becco2 m (pl. -chi)
1. kozel
2. pren. pog. prevarani mož, rogonosec:
essere becco e bastonato utrpeti škodo in povrh posmeh - bedéti (-ím) imperf.
1. vegliare:
bedeti pri bolniku, pri mrliču vegliare un malato, un morto
ali bedim ali sanjam? sogno o son desto? ma è proprio vero?
2.
bedeti nad vegliare su - bedonnant, e [bədɔnɑ̃, t] adjectif trebušast, debel
- bédouin, e [bedwɛ̃, in] masculin, féminin beduin, -ka
- beffare
A) v. tr. (pres. bēffo) prevarati, preslepiti; zasmehovati (koga), rogati se (komu)
B) ➞ beffarsi v. rifl. (pres. mi bēffo) norčevati se:
beffarsi di tutto e di tutti norčevati se iz vsega in vseh - bég1 (-a) m
1. fuga:
pognati, spustiti se v beg darsi alla fuga, fuggire
zapoditi sovražnika v beg mandare in fuga il nemico
paničen beg fuga panica
zločinec je na begu il criminale è latitante
2. pren. evasione, fuga:
beg iz zapora evasione (dal carcere)
beg iz stvarnosti fuga dalla realtà
3. knjiž. fuga:
ekon. beg kapitala fuga dei capitali
beg možganov fuga dei cervelli
beg z dežele fuga, esodo dalle campagne; deruralizzazione - bégayant, e [-gɛjɑ̃, t] adjectif jecljajoč
- bél (-a -o)
A) adj.
1. (take barve kot sneg) bianco:
bel konj, labod cavallo bianco, cigno bianco
bel kot mleko, sneg, zid bianco come il latte, la neve, come un cencio
belo-modro-rdeča zastava la bandiera (bianco-azzurro-rossa) slovena
bela zastava bandiera bianca
2. (svetle barve) bianco; chiaro; pallido:
bela polt carnagione bianca
mrtvaško bel di un pallore mortale
beli gospodarji i padroni bianchi (di razza bianca)
beli kruh pane bianco
bela kava caffelatte
bela moka farina bianca
belo vino vino bianco
beli lasje capelli bianchi, canuti
sredi belega dne in pieno giorno
biti pokonci do belega dne passare la notte in bianco
to je jasno kot beli dan chiaro come la luce del giorno
3. (nepopisan; neraziskan) bianco:
bel list pagina bianca
bele lise na zemljevidu zone bianche sulla carta (geografica)
4. polit. bianco:
bela garda guardie bianche
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beli kontinent il continente bianco, l'Antartico
beli menihi monaci bianchi, cistercensi
beli premog carbone bianco
Bela hiša la Casa Bianca
knjiga je zagledala beli dan il libro è stato pubblicato
publ. bela kuga peste bianca
bela smrt morte bianca
biti bela vrana essere una mosca bianca
trgovina z belim blagom la tratta delle bianche
biol. bela krvnička, belo krvno telesce globulo bianco
bot. beli gaber carpine (Carpinus betulus)
beli javor acero bianco (Acer negundo)
beli trn biancospino (Crataegus oxyacantha)
bela omela vischio (Viscum album)
gastr. bela riba pesce bianco
belo meso carni bianche
grad. beli cement cemento bianco
kem. beli fosfor fosforo bianco
bela galica vetriolo bianco, solfato di zinco
med. beli tok fiori bianchi, leucorrea
metal. beli žar calore bianco
bela kovina metallo bianco
min. beli svinčenec carbonato di piombo
polit. bela knjiga libro bianco
rel. bela barva colore bianco (nella liturgia)
šah. bela figura figura bianca
belo polje casa, casella bianca
trg. bela posoda vasellame di porcellana
zool. beli medved orso bianco (Thalarctos maritimus)
B) béli (-a -o) m, f, n šah.
beli ima potezo il bianco muove
voj., hist. beli guardie bianche
pog. ni črhnil, ni zinil ne bele ne črne è stato muto come un pesce, non ha aperto bocca
dati črno na belem mettere nero su bianco
liter belega un litro di (vino) bianco
nevesta v belem la sposa in bianco, vestita di bianco