Franja

transformer [-fɔrme] verbe transitif pretvoriti, preoblikovati, spremeniti (en v); predelati; izboljšati (zdravje)

transformer un magasin prenoviti, modernizirati trgovino, blagovnico
transformer un château en hôtel spremeniti grad (graščino) v hotel
transformer une matière première predelati surovino
se transformer dobiti drugo obliko, spremeniti se, postati drugačen
se transformer en énergie mécanique spremeniti se v mehanično energijo

tre

A) agg.

1. tri:
il bambino ha tre anni otrok ima tri leta

2. ekst. nekaj, malo:
dire qcs. in tre parole kaj povedati v nekaj besedah
non saper mettere insieme tre discorsi ne znati spraviti skupaj nekaj besed
pensarci tre volte dobro kaj premisliti

B) m; f

1. tri; tretji; trojka:
il tre febbraio tretji februar
tre più tre fa sei tri in tri je šest
prendere un tre šol. dobiti trojko
le tre tri zjutraj; pog. tri popoldne
e tre! zdaj pa še to!
non c'è due senza tre v tretje gre rado

2. igre trojka (igralna karta):
il tre di picche pikova trojka

trébuh vientre m , fam barriga f ; anat abdomen m

debel trebuh panza f; (ladje) fondo m
bolečina v trebuhu dolor m abdominal, dolor de vientre
pristanek (letala) na trebuhu aterrizaje m ventral
dobiti trebuh fam echar panza
držati se za trebuh od smeha apretarse las ijadas de risa
nabasati si trebuh llenarse el vientre
ležati na trebuhu estar echado de bruces, estar boca abajo
na trebuhu ležé piti beber de bruces

trétji (-a -e)

A) numer.

1. terzo (3^o, III):
tretji dan v tednu il terzo giorno della settimana
dobiti tretjo nagrado vincere il terzo premio
hist. Viktor Emanuel III Vittorio Emanuele III
ustvariti iluzijo tretje dimenzije creare l'illusione della terza dimensione
avt. dati v tretjo predstavo innestare la terza (marcia)

2. (nanašajoč se na osebe, ki niso udeležene v zadevi) terzi:
delati na račun tretje osebe lavorare per conto terzi

3. (pri dnevih v mesecu) tre:
tretji februar il tre febbraio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kovati koga v tretje nebo innalzare qcn. al settimo cielo
tretji svet terzo mondo
tretje življenjsko obdobje terza età
rel. tretja božja oseba terza persona divina
rel. tretji red terzo ordine
rel. tretja božja zapoved il terzo comandamento
tretja industrijska revolucija terza rivoluzione industriale
polit., hist. III. internacionala la III Internazionale
hist. tretji rajh III Reich
hist. tretji stan terzo stato
lit. tretja oseba terza persona
mat. tretja potenca terza potenza, cubo
mat. tretji koren terza radice, radice cubica
lingv. tretja stopnja (pridevnika) terzo grado (dell'aggettivo)
lingv. tretji sklon terzo caso, dativo
med. tretja stopnja opekline ustione di terzo grado
fot. tretji plan terzo piano
tretji spol (homoseksualne osebe) terzo sesso

B) trétji (-a -e) m, f, n
voziti v tretji guidare in terza, con la terza
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra i due litiganti il terzo gode
v tretje gre rado non c'è due senza tre

trí | tríje numer.

1. tre:
korakati po tri in tri marciare in file per tre
delati v treh izmenah lavorare in tre turni
čakati do treh aspettare fino alle tre
drama v treh dejanjih dramma in tre atti
tri dimenzije le tre dimensioni
šol. žarg. dobiti tri prendere un tre (buono)

2. dva, tri; tri, štiri (za izražanje približnosti) qualche:
spiti dva, tri kozarce bere due o tre bicchieri
počakati tri, štiri minute attendere qualche momento, un momentino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
govoriti tja v tri dni parlare a vanvera, dire cose strampalate
živeti v tri dni vivere alla giornata, senza uno scopo
pog. tako te bom, da boš tri sonca videl ti farò vedere le stelle
delati, jesti za tri lavorare, mangiare per tre
en, dva, tri in že ga ni bilo več un due tre ed era sparito
lingv. tri pike puntini
rel. trije kralji i Re Magi, Epifania
šah mat v treh potezah scacco matto in tre mosse
PREGOVORI:
za družbo so potrebni vsaj trije tres faciunt collegium

tribus -ūs, dat. in abl. pl. tribubus, f (italsko *tribhu- iz *tri- tri in *bhū- (gl. fuī, fore); prim. tribuō in umbr. trífu)

1. tríbus (f) (tudi tríbus (m) in tríbua), oddelek rimskega ljudstva, okraj, okrožje, soseska, srenja, občina, župa. Sprva so bile v Rimu le tri pratribus pravih rimskih državljanov (Ramn(en)es, Tities in Luceres); od Servija Tulija naprej pa je štel ager Romanus štiri mestne (tribus urbanae) in 26, pozneje 31 podeželskih tribus (tribus rusticae). Mestne in podeželske tribus so bile sprva enakopravne, pozneje pa so dobile podeželske, v katerih so bili posestniki (torej stalni naseljenci), prednost pred mestnimi, ki so vključevale tudi začasne naseljence (npr. dninarje, rokodelce idr.): in tribus urbanas transferri ignominiae est Plin. Vsaka tribus je imela pet centurij starejših (centuriae seniorum) in pet mlajših (centuriae iuniorum). Vsak pravi državljan je moral biti vpisan v katero od tribus. Od tod: tribu movere (izobčiti) Ci., ex omnibus V et XXX tribubus movere L., libertinos tribubus amovere Aur. Ta razdelitev je bila osnova za census, vojaški davek (tributum), nabor in večinoma tudi za volitve (in tribu = in comitiis tributis Pl.), tako da so se kandidati za službe potegovali za glasove po tribus; od tod

2. glasovi tribus: ferre tribum Papiriam L. dobiti glasove Papirijeve tribus, unam Ci. dobiti glasove samo ene tribus, tribus iure vocatae L. ki so glasovale takoj za prvimi (praerogativae), pro tribu fieri aedilem L. od tribus (sc. praerogativae) biti izvoljen za edila; metaf. (šalj.): grammaticas ambire tribus H. potegovati se (prositi) za glasove v zadrugah slovničarjev. V času cesarjev so tribus izgubile občinski pomen, a so se vendar ohranile zaradi nabora in zato, ker so glede na njihovo ureditev obdarovali mestne reveže.

3. meton. pl. tribūs preprosto ljudstvo, nižje (ubogo, revno) ljudstvo, sodrga, drhal, svojat, proletariat, proletarstvo, plebs: in quo nasci tribus vetant Plin., equitem imitatae tribus Fl.

tricherie [trišri] féminin goljufija pri igri; goljufivost; vieilli laž

gagner par tricherie dobiti (v igri) z goljufijo, sleparijo

trick¹ [trik] samostalnik
trik, ukana, (vojna) zvijača, lokavščina, izvijanje; spletka; šala, burka, norija; veščina, mojstrstvo; videz, slepilo, iluzija; razvada; posebnost, značilnost; vzetek (pri kartanju)
navtika služba pri krmilu (večinoma 2 uri)

full of tricks poln spletk
the tricks of the trade (posebne) poslovne zvijače
the whole bag of tricks vreča (kup, koš) zvijač
none of your tricks with me! tvoji triki pri meni ne vžgejo!
to be up to a trick or two znajti se, znati si (hitro) pomagati
to be up to s.o.'s tricks spregledati zvijače (trike) kake osebe, biti kos zvijačam kake osebe
I was up to his tricks nisem se mu dal oslepariti, nisem mu nasedel
to do (to turn) the trick sleng doseči cilj; izvesti ukano
he has a trick of frowning ima to razvado, da mršči čelo
he played me a dirty (nasty, mean) trick grdo (podlo) mi jo je zagodel
I know a trick worth two of that poznam še nekaj boljšega kot to
to take up the trick dobiti vzetek (pri kartanju)

Tritt, der, (-/e/s, -e) korak; (Fußtritt) brca; bei Hosen: korak; (Trittstufe) stopnica; Technik pedal; podnožka; bei Nähmaschinen: nožno gonilo; Sport alpinistisch: stop, stopinja; falschen Tritt haben ne ujeti koraka, ne hoditi v korak; einen falschen Tritt machen narobe stopiti, narediti napačen korak; einen schweren Tritt haben imeti težko hojo; Tritt halten iti v korak (z), držati korak; Tritt fassen figurativ ujeti se; aus dem Tritt kommen/außer Tritt geraten izgubiti korak, figurativ zmesti se, izgubiti orientacijo; einen Tritt bekommen dobiti brco, figurativ dobiti čevelj, biti dan na čevelj

túći túčēm, oni túkū, túci, túcijāh -āše in túčāh -āše, túkoh tûče túkosmo, tûkao túkla, túčen -a
I.
1. tolči: tući so, kavu, kafu u havanu, koga pesnicom po ledima; grad je pola sata tukao polja i vinograde; kiša je tukla po prozorima; more tuče talasima o obalu
2. biti: sat tuče podne; konj tuče zadnjim nogama
3. tolči, premagati: tući neprijatelja
4. premagovati, biti močnejši: kraljica tuče u svim pravcima (šah)
5. tolči, udarjati: tući na vrata, na prozor
6. klati, ubijati: tući svinje, ribu
7. tolči, streljati: naš mitraljezac tukao je pravo u neprijateljski rov
8. tolči, treti: tući orahe
9. skopiti, kastrirati: tući ždrijepca, bika
10. žuljiti, tiščati: tvrde cipele tukle su mi noge ne manje od kamenja
11. udarjati: cigani tuku u cimbale; njena ruka tuče po klaviru
12. biti plat zvona: zvono na požar tuče
13. tolci, utripati, biti: sam čuje kako mu tuče srce
14. tolči: tući lan, kudjelju
15. tući žicu po ovinkih skušati kaj dobiti, izmoledovati; tući koga kao vola u kupusu neusmiljeno pretepati koga; tući rekord; tuče mi srce za kim srce mi bije za kom, hrepenim po kom
II. tući se
1. tolči se: oni se tuku pesnicama
2. biti se: tući s neprijateljem u dvoboju
3. bojevati se, biti se: tući se na život i smrt; tući se iz pušaka streljati se; tući se uskršnjim jajima trkati se s pirhi; tući se po svijetu, po svetu potikati se po svetu

tuile [tɥil] féminin (strešna) opeka; familier neprijetno presenečenje, nesreča, smola

tuile ronde žlebnik, žlebnjak
toit masculin de tuiles streha iz opek
ça, c'est une tuile! to je smola!
cette maladie, quelle tuile! ta bolezen, kakšna katastrofa!
recevoir une tuile (familier, figuré) dobiti eno po glavi
tuile faîtière slemenjak

typhoïde [tifɔid] adjectif, médecine podoben tifusu, tifusen; féminin (= fièvre féminin typhoïde) tifus

attraper la typhoïde dobiti tifus

udárec blow; stroke; buffet; (s plosko dlanjo) slap, smack, cuff; hit (komu at someone); (s pestjo) punch; (s prstom) fillip, flip; (s palico, gorjačo) thump

rahel udárec tap, rap; flap, flick
udárec v obraz slap in the face, žargon smack in the kisser (ali the chops)
močan udárec thwack, thump, clout, whack, slog, ZDA soak, slug; blow; (ure) stroke, beat
ob udárcu ure ob osmih at the stroke of eight, at 8 o'clock sharp
težak udárec a heavy (ali severe) blow
odločilen udárec a decisive blow
uničujoč udárec a destructive blow
udárec v vodo (figurativno) a vain attempt
udárec za udárcem blow upon blow
z enim udárcem at one blow, at one stroke
strahovit udárec a swingeing blow
to je hud udárec zanjo that's a cruel blow for her
dobiti udárce to get a thrashing
dobivati udárec za (figurativno) to suffer reverse after reverse
dobiti smrten udárec to receive a mortal blow
preživeti udárec to survive a blow
zadati komu udárec to deal someone a blow, to strike a blow against someone
ubiti dve muhi z enim udárcem (figurativno) to kill two birds with one stone

udomači|ti se (-m se) (dobiti domovinsko pravico) sich einbürgern, slaba navada: einreißen; človek: festen Fuß fassen, heimisch werden

ugódnost advantage; benefit; favourablenes; privilege

plačilne ugódnosti facilities pl for payment
dobiti, izvleči ugódnost iz... to derive benefit from

ugódnost ventaja f

plačilne ugodnosti facilidades f pl de pago
dobiti ugodnost obtener una ventaja
imeti ugodnost od beneficiarse de, sacar ventaja de
to nudi številne ugodnosti esto ofrece muchas ventajas
prinašati ugodnosti traer ventajas
pretehtati ugodnosti in neugodnosti considerar las ventajas y los inconvenientes (ali el pro y el contra) (de a/c)

uho¹ [ó] srednji spol (ušésa …)

1. anatomija das Ohr (notranje Innenohr, srednje Mittelohr)
medicina izcedek iz ušesa das Ohrenlaufen, der [Ohrenfluß] Ohrenfluss
medicina Xu se cedi iz ušesa/ušes X hat Ohrenlaufen
vnetje srednjega ušesa die Mittelohrentzündung, gnojno die Mittelohrvereiterung
zdravnik za ušesa, nos in grlo der Hals-Nasen-Ohrenarzt
štrleča ušesa abstehende Ohren, Segelohren
medicina šumenje v ušesih das Ohrensausen
zvenenje/zvonjenje v ušesih das Ohrenklingen
komu zvoni v ušesih die Ohren klingen (jemandem)
ščitnik za ušesa der Ohrenschützer

2. figurativno uho:
na pol ušesa poslušati: mit halbem Ohr
nakloniti uho komu (poslušati) (jemandem) sein Ohr leihen
nesti na uho komu kaj (jemandem etwas) stecken/hinterbringen
povedati na uho ins Ohr sagen
ne slišati na to uho auf diesem Ohr/auf dem Ohr schlecht/nicht hören
pri enem ušesu noter, pri drugem ven zum einen Ohr hinein, zum anderen wieder raus
imeti v ušesu im Ohr haben
zapisati si za uho sich (etwas) hinter die Ohren schreiben, sich (etwas) hinter den Spiegel stecken
te bom za uho! es gibt gleich rote Ohren!

3. figurativno ušesa:
sama ušesa so ga er ist ganz Ohr
ušesa se povesijo komu: (jemand) [läßt] lässt die Ohren hängen
govoriti gluhim ušesom für/gegen eine Wand reden, tauben Ohren predigen
ne verjeti svojim ušesom seinen Ohren nicht trauen
imeti kosmata ušesa (delati se gluhega) ein dickes Trommelfell haben
mašiti/zatiskati si ušesa sich die Ohren zuhalten
napeti ušesa die Ohren spitzen
napolniti komu ušesa z/s (jemandem) die Ohren voll erzählen/jammern
našpičiti ušesa lange Ohren machen
nategniti komu ušesa (jemandem) die Ohren [langziehen] lang ziehen
odpreti ušesa die Ohren aufmachen/aufsperren/auftun
parati ušesa gellen
zidovi imajo ušesa die Wände haben Ohren

do ušes bis über die Ohren
biti zaljubljen do uho bis über beide Ohren verliebt sein
zardeti do ušes rote Ohren bekommen
na ušesa:
naleteti na odprta ušesa ein aufmerksames/offenes Ohr finden
prinesti na ušesa (jemandem) zutragen
priti na ušesa (jemandem) zu Ohren kommen, Wind bekommen von (er hat Wind bekommen von)
vleči na ušesa lange Ohren haben
na ušesih:
sedeti na ušesih auf den Ohren sitzen

okrog ušes um die Ohren
dobiti eno okoli ušes eine gescheuert kriegen/bekommen
primazati eno okoli ušes eins/eine hinter die Ohren hauen

v ušesih in den Ohren, im Ohr
zveneti v ušesih in den Ohren schallen
imeti v ušesih im Ohr haben

z ušesi mit den Ohren
naslanjač z ušesi der Altvaterstuhl, Großvaterstuhl, Ohrensessel
z zašiljenimi ušesi spitzohrig

prijeti za ušesa koga: (jemanden) bei den Ohren nehmen
užitek za ušesa der Ohrenschmaus

za ušesi hinter den Ohren
biti še moker za ušesi (biti neizkušen) noch feucht/[naß] nass/grün hinter den Ohren sein
praskati se za ušesi sich hinter den Ohren kratzen
imeti jih za ušesi es faustdick hinter den Ohren haben

ukòr réprimande ženski spol , blâme moški spol , admonestation ženski spol , rappel moški spol à l'ordre, semonce ženski spol , avertissement moški spol

ukor izreči réprimander quelqu'un, blâmer quelqu'un de quelque chose, infliger un blâme à quelqu'un
ukor dobiti encourir un blâme

upper¹ [ʌ́pə] pridevnik
gornji, višji
figurativno višji, vzvišenejši

upper arm nadlaket
upper brain veliki možgani
upper circle gledališče drugi balkon, druga vrsta
upper classes gornji sloji (družbe)
upper coat površnik
upper crust skorja (kruha itd.), ameriško, sleng premožni sloji družbe
the Upper House Gornji (lordski) dom
upper leather gornje usnje (za čevlje)
upper dog sleng zmagovalec
upper hand premoč, nadvlada
upper lip gornja ustnica
the upper Rhine gornji Ren
upper storey gornje nadstropje; figurativno glava, pamet, možgani
the upper ten (thousand) plemstvo, aristokracija, bogataši in visoka družba
upper works navtika deli ladje nad vodno površino
to get the upper hand dobiti premoč, zmagati, nadvladati; dobiti prvenstvo
he has something wrong in his upper storey v njegovi glavi ni vse v redu

uppermost [ʌ́pəmoust]

1. pridevnik
najgornji, najvišji; gornji (tok reke)
figurativno prevladujoč, glavni, najvažnejši; prvi

the Conservatives are now uppermost konservativci so zdaj na vladi
to come uppermost dobiti premoč, nadvladati
to be uppermost imeti premoč, nadvlado

2. prislov
najviše, čisto zgoraj, na vrhu; najprej, na prvem mestu

I said whatever came uppermost in my mind rekel sem, kar mi je najprej padlo v glavo
the care for her was uppermost in my mind skrb zanjo je bila moja prva misel