Franja

novoléten de año nuevo

novoletni dan (darilo, čestitka, poslanica) día m (regalo m, felicitación f, mensaje m) de año nuevo

novo leto srednji spol das Neujahr; die Jahreswende, der Jahreswechsel
srečno novo leto! prosit Neujahr!; guten Rutsch ins neue Jahr!
ob prehodu v novo leto zur Jahreswende, zum Jahreswechsel
dan novega leta der Neujahrstag
na novo leto am Neujahrstag
čestitka za novo leto der Neujahrswunsch

nox, noctis, f (indoev. kor. *nóku̯ts, gen. *néku̯ts noč; prim. skr. nák(t) = gr. νύξ, gen. νυκτός = sl. noč = hr. nȏć = lit. naktìs = let. nakts = got. nahts = stvnem. naht = nem. Nacht = ang. night, lat. noctua, nocturnus, gr. νύκτερος, νυκτερινός = nocturnus)

1. noč, nočni čas, tudi večer: caeca Ci. idr., intempesta Ci., V., L., serena Ci. (Arat.), gelida, noctes hibernae V., n. frigida, caliginosa H., aestiva L., pruinosa O., languida Lucan., siderea Val. Fl., sideribus illustris T. jasna, svetla (od zvezd), zvezdna, ultima illa nox Sen. ph. = noč smrti, smrtna noč (prim.: nox illa, quae paene ultima atque aeterna nomini Romano fuerit L.); benigna, novissima Stat.; nocte, pesn. tudi noctī (= noctū, gl. noctū) Ci. ep., N., S., L., O. idr. ponoči (naspr. die, interdiu), aut interdiu aut nocte, nocte an interdiu, interdiu an nocte, interdiu nocte L., nocte dieque O., nocte ac die Plin., interdiu vel nocte Suet., noctibus Suet., Fr., noctibus atque diebus Sen. ph. ali diebus ac noctibus Plin. iun., Suet. ali noctibus diebusque Ps.-Q. ali noctibus … diebus Amm. podnevi in ponoči, ponoči … podnevi, de nocte Ci., Suet. še ponoči, še v teku noči, še pred dnevom, še pred svitom, sub noctem C., Suet. pod noč, pozno zvečer, ante noctem H. pred nočjo, še podnevi, per noctem Plin., Iust. ali per noctes Suet. ponoči, per diem et inter noctem Gell. ponoči, primā nocte C. ko se začne mračiti (nočiti), ob mraku, tudi = primā vigiliā ob prvi (po)nočni straži: hisque praecipit, ut prima nocte … ignīs faciant … atque hos secunda vigilia minuant N., multā nocte Ci. ep., T. ali de multā nocte Ci. ep. v pozni (trdi) noči, pozno ponoči, ad multam noctem C., Suet. ali in multam noctem Suet., Aur. epit. pozno v noč, do trde noči, mediā nocte Ci. ep., Suet., Aur. ali nocte mediā Suet. ali de mediā nocte C., Suet. opolnoči, concubiā nocte (gl. concubius), priore nocte Ci. predvčerajšnjo noč, obductā nocte N. pod krilom (okriljem) noči, v temni noči = obtenta nocte V., diem noctemque N. noč in dan, noctes diesque Pl., Ci. = noctesque et dies Ter. = dies noctesque Ci., C., N. = noctes atque dies Ci., Lucr., V. = noctes et dies Pl., Ci. več dni in noči, noč in dan; quid hoc noctis (= hac nocte) … venis? L., obscurum noctis (= obscura nox) T., incerta noctis T. Star. nox adv. ponoči: si nox furtim faxit Tab. XII ap. Macr., si luci si nox Enn., hinc mediā remis Palinurum pervenio nox Luc. Pooseb. Nox, Noctis f Noč, boginja noči, Kaosova hči, sestra Ereba in po njem mati Etra (Aether) in Furij, bivajoča v podzemlju: Tib., Sen. tr., Val. Fl., Amor, Dolor, Metus … Hesperides, Somnia, quos omnes Erebo et Nocte natos ferunt Ci., Nox atra polum bigis subvecta tenebat V., iam Nox (po nekaterih izdajah nox) inducere terris umbras et caelo diffundere signa parabat H., Nox caelum sparserat astris O., sorores Nocte genitae O.

2. meton. nočni počitek, nočni pokoj, spanje, spanec, sen, sanje: nec umquam … oculisve aut pectore noctem accipit V., nox Aenean somnusque reliquit V., multā nocte Sil. v trdnem spanju (spancu), talia vociferans noctem exturbabat Stat., noctem retractare Stat. sen, sanje, nostras terrentem noctes Stat., nox non ebria, sed soluta curis Mart.; occ.
a) nočno delo, nočni posel: hac nostras exsolvat imagine noctes (po nekaterih izdajah cartas) Val. Fl., noctes Atticae Gell. (naslov Gelijevega dela).
b) nočno spolno občevanje, nočni spolni odnos, nočna spolna združitev: Ci. ep., offendi ibi militem eius (sc. mulieris) noctem orantem Ter., non feret (sc. Flaccus) assiduas potiori te dare noctes H., noctem poscere, rogare, locare O., saepe nega noctes O., noctem alicui polliceri Suet., noctium vices dividere Iust.; od tod non viduas iacere noctes Cat. noči ne preležavati sam.
c) nočna slovesnost, skrivni nočni obredi, nočni misteriji (v Elevzini): noctes initiorum sacratae Iust.
d) ponočevanje, nočno kričanje (vpitje): omnis et insanā semita nocte sonat Pr.

3. metaf.
a) tema, temina, temačnost, mrak, mračnost kakega kraja, poseb. zaradi deževnega vremena ali nevihte, nevihta, vihra, slabo vreme: Pr., Sen. ph., usque adeo tetra nimborum nocte coorta Lucr., atra, fumifera V., Erebi nox profunda V., Tartarea n. Val. Fl., propinquanti noctem inplicat Val. Fl., noctem paventes timidi navitae Ci. poet., noxque super campos telis conserta pependit Lucan.; pren.: quae (sc. philosophia) lucem eriperet et quasi noctem quandam rebus offunderet Ci.
b) senca: veteris sub nocte cupressi Val. Fl.
c) podzemlje: ire per umbras … noctemque profundam V., descendere nocti Sil., arbiter noctis Cl.
d) noč oči, slepost, slepota: Ps.-Q., trahens inopem sub nocte senectam O., nox oculis pavido venit oborta metu O., ego vero non video, nox oboritur et crassa caligo Sen. ph. ap. Q., sceleri haec meo parum alta nox est Sen. tr.
e) smrtna noč = smrt: lumina nox clausit O., in aeternam clauduntur lumina noctem V., iam te premet nox H., nos omnes una manet nox H., nox est perpetua una dormienda Cat., nox subit atque oculos vastae obduxere tenebrae Lucan., nocte obitā Sil.

4. pren.
a) temnost = nejasnost, nerazumljivost: mei versus aliquantum noctis habebunt O.
b) duševna tem(ot)a, duševna slepota, nerazum(nost), nespametnost, zaslepljenost, zmota: animi O., quantum mortalia pectora caecae noctis habent! O.
c) pozaba, pozabljenje: obicere noctem peccatis H., multāque oppressum nocte pudorem Sil.
d) zmota, zmešnjava, žalostno stanje, žalosten položaj, žalostne okoliščine (razmere): etsi doleo me … in hanc rei publicae noctem incidisse Ci., rei publicae offusa nox Ci., nox ingens scelerum Lucan.

nuit [nɥvi] féminin noč; tema; prenočitev

à la nuit tombante, à la tombée de la nuit v mraku
bien avant dans la nuit pozno v noč
de nuit, la nuit ponoči
en pleine nuit sredi noči
nuit et jour noč in dan; stalno, trajno
ni jour ni nuit nikoli
nuit éternelle (poétique) večna noč, smrt
cette nuit nocoj, drevi, nocojšnjo noč
travail masculin de nuit nočno delo
boîte féminin de nuit nočno zabavišče, bar
chemise féminin, table féminin, vase masculin de nuit nočna srajca, mizica, posoda
bonne nuit! lahko noč!
être de nuit imeti nočno službo
faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
il fait nuit (noire) (temna) noč je
la nuit tombe, il se fait nuit noči se
la nuit porte conseil (figuré) nočprinese (dober) svet; to je treba prespati
dans la nuit des temps v davnih časih
passer la nuit à lire prebiti noč ob branju
passer une nuit blanche prebiti noč brez spanja, prečuti noč

o prep. (predlog z mestnikom)

1. (za izražanje vsebine, predmeta obravnavanja) di, su:
govoriti, poročati, razpravljati o kom, o čem parlare, riferire, discutere di qcn., di qcs.
članek, pogodba, sporazum, zakon o čem articolo, contratto, accordo, legge su qcs.
(v naslovu) O zločinih in kaznih Dei delitti e delle pene

2. (za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja) a, per:
o pravem času provvidenzialmente
o binkoštih, o božiču a Pentecoste, a Natale
PREGOVORI:
o kresi se dan obesi (ai fuochi di S. Giovanni) passato il solstizio, le giornate si accorciano

občútiti (bolečino, mraz, toploto) to feel; to percive

občútiti se to make oneself felt
občútiti kaj to be aware (ali cognizant) of something
učinek mojega padca se je občutil šele naslednji dan the effect of my fall was felt only the next day

ob-eō -īre -iī (-īvī) -ītum (ob in īre)

I. intr. iti, stopiti kam, v kaj, na kaj, k čemu: o. ad hostium conatūs L. nasproti stopiti = upreti (upirati) se, ovreti (ovirati), o. in infera loca Ci., donec vis obiit Lucr. dokler ne nastopi kaka sila; occ.

1. zaiti, zahajati: Pl., Stat., Ci. poet., Plin. idr., in pelago nautis ex undis ortus in undis sol fit uti videatur obire et condere lumen Lucr., orientis aut obeuntis solis partes Ci.

2. (o mestih) (za)toniti, propasti (propadati), zamreti (zamirati): Plin. (5, 117; 5, 139); (o ljudeh) preminiti (preminevati), umreti (umirati): Pl., L., Lucr., Iuv., Plin., Vell., Eutr. idr., tecum vivere amem, tecum obeam lubens H. —

II. trans.

1. (hod)iti okoli, obhoditi (obhajati), pohajati, postopati, pohajkovati, postavati, obisk(ov)ati, potovati po čem, prepotovati kaj: V., O., Suet. idr., provinciam, Asiam, domūs, villas Ci., nundinas L. na semenj pri(haja)ti, vigilias T. obiti, obhoditi (obhajati) straže, narediti obhod straž, tentoria Cu. pregled(ov)ati, nadzirati, comitia, cenas Ci. ali symposia Ap. udeležiti (udeleževati) se; occ.
a) iti k čemu, dospe(va)ti (do) česa, doseči (dosegati) kaj: Acheruntem obibo Enn. ap. Fest., tantum urbis superfuturum, quantum flamma obire non potuisset Ci.
b) nasproti (stop)iti, iti na(d) koga, napasti (napadati): obit obvius hostes Sil., Ufentem collapsum poplite caeso ensis obit laudemque pedum cum sanguine ademit Sil., o. fortissima nomina ferro Sil. usmrtiti.
c) opaziti (opazovati), (po)čakati koga, kaj, pričak(ov)ati koga, kaj, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati, razgled(ov)ati se: facinoris tempus Ci. čakati na priložnost, annum petitionis suae Ci., o. omnia visu V., oculis Plin. iun.; pren.: omnes oratione suā civitates o. Ci. v misel vzeti (jemati), dotakniti (dotikati) se.

2. lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, nase vzeti (jemati), nastopiti (nastopati) kaj, podvreči se čemu, oskrbeti (oskrbovati), opraviti (opravljati), (iz)vršiti, (izvrševati): nihil erat, quod non ipse obiret Ci., o. munus vigiliarum L., munia imperii T. vladarske dolžnosti, officia L., Plin. iun., Iust., Suet., legationem Ci., res suas Ci., bellum L., bella T., pugnas V., proelia Lucr., pericula et labores L., adulteria Suet., concubitum Ap., vadimonium ali diem Ci. držati se roka, upoštevati rok; poseb. obire diem supremum N., Suet. ali samo diem o. N., Pl., Suet., Aur. zadnji dan nastopiti, evfem. umreti; tako tudi mortem obire Ter., Ci., Suet. ali (pesn.) letum o. Lucr., morte obitā Ci., V., Lucr., Gell. po smrti, pl. mortes obitas T.; od tod obītus 3 umrl, mrtev: L. Andr. ap. Prisc., pl. obiti Ap.

3. pesn. iti okrog česa = obdajati, obkrožati: Sil., chlamydem limbus obibat O., maria obeuntia terras V., equum leonis pellis obit V., pallor obit ora O.; pass.: campus obitur aquā O.

obhájati (-am) | obhodíti (-hódim)

A) imperf., perf.

1. girare intorno

2. pren. eludere, non rispettare

3. festeggiare:
obhajati rojstni dan festeggiare il compleanno

4. rel. impartire la comunione, comunicare:
obhajati mašo abs. sacrificare

5.
obhaja me strah, groza ho, provo paura, terrore
obhajajo me čudne misli, slutnje mi vengono in mente strani pensieri, brutti presentimenti

B) obhájati se (-am se) imperf. refl. rel. comunicarsi, ricevere la comunione

obisk moški spol (-a …) der Besuch (dolžnostni Pflichtbesuch, državniški Staatsbesuch, informativni Informationsbesuch, zdravnika na domu Hausbesuch, zastopnika na domu Kundenbesuch, sorodnikov Verwandtenbesuch, sožalni Kondolenzbesuch, vljudnostni Höflichkeitsbesuch); (obiskovanje) prireditev, obredov: der Besuch (cerkvenih obredov Kirchenbesuch, gledališke predstave Theaterbesuch, kinopredstave Kinobesuch, koncerta Konzertbesuch)
dovoljenje za obisk die Besuchserlaubnis, zapornika: Sprecherlaubnis
čas obiskov die Besuchszeit
dan obiskov der Besuchstag
soba za obiske das Besuchszimmer
na obisk auf Besuch
iti na obisk k (jemanden/etwas) besuchen, einen Besuch machen bei, (jemandem) einen Besuch abstatten
vrniti obisk den Besuch erwidern
priti na kratek obisk (kurz) hereinschauen
imeti obisk Besuch haben
kot obisk besuchsweise

obísk visit; call; (prisotnost) attendance; (oseba) visitor, company

dan obiskov visiting day
ure obiskov visiting hours pl, at home
zelo kratek obísk a flying visit
državni obísk state visit
nastopni obísk first visit
vljudnostni obísk duty call
službeni obísk formal call
poslovilni obísk farewell visit
prijateljski obísk informal call; goodwill visit
obísk bolnikov visit to (ali visiting of) patients
letni poprečni obísk average annual attendance
biti na obísku to be on a visit
biti pri kom na obísku to be calling on someone
delati obíske (o zdravniku) to make (ali to do, to go) one's rounds (z avtom by car)
sem le na obísku tu I am only a visitor here
sestra je na obísku pri teti my sister is on a visit to her aunt('s)
imeti obísk to have visitors
imamo vedno mnogo obískov we always have a lot of visitors
danes sem imel mnogo obískov today I have had many calls (ali many callers)
napraviti kratek obísk to pay a call, to drop in, (pri kom) to pay someone a flying visit
vrniti obísk komu to return someone's visit (ali someone's call)
priti na obísk to pay a visit (h komu to someone), to call (up)on someone, to come to see someone

obísk visita f

kratek obisk (fig) fam visita f de médico
obisk na domu (zdravnika itd.) visita a domicilio
vljudnosten (poslovilen, sožalen, uraden) obisk visita de cortesía (de despedida, de duelo ali de condolencia ali de pésames, oficial); (gostilne itd.) frecuentación f
dan obiskov día m de visita, (pri ženskah) día m de recibo
biti na obisku estar de visita
napraviti obisk hacer una visita a
vrniti obisk pagar (ali devolver) la visita a alg; (šole) asistencia f; (kraja) visita f
prvi, nastopni obisk primera visita, A visita de llegada

objav|a ženski spol (-e …) die Veröffentlichung, die Publikation, prva: Erstveröffentlichung, der Urdruck; (razglasitev, sporočitev) die Bekanntmachung, Kundmachung, Verkündigung, (razglasitev) Verlautbarung
primeren za objavo publikationsreif
pravo dan objave der Verkündigungstermin
pogostnost objave die Ausgabehäufigkeit

obljúbiti (-im) | obljúbljati (-am)

A) perf., imperf. promettere (tudi ekst.):
obljubljati zlate gradove, deveta nebesa promettere mirabilia, mari e monti, Roma e toma
svečano obljubiti promettere in fede

B) obljúbljati se (-am se) imperf. refl. prevedersi, essere previsto:
obljublja se deževen dan si prevede una giornata piovosa

C) obljúbljati si (-am si) imperf. refl. ripromettersi

obračún statement of account, itemized statement; account; (v banki) statement, clearing; balance; settlement

čas obračúna je tu (figurativno) the game's up, arhaično the jig is up!
imeti obračún s kom (figurativno) to have a bone to pick with someone
podati obračún o to give an account of
s teboj imam majhen obračún I have a a small matter to settle with you
dan obračúna bo prišel the day of reckoning will come
mesečni obračún monthly settlement
končni obračún final account

obračún règlement moški spol de(s) compte(s) (tudi figurativno) compte moški spol , calcul moški spol , décompte moški spol , liquidation ženski spol

dan obračuna jour moški spol du règlement des comptes
letni obračun règlement des comptes (ali du bilan) annuel
napraviti obračun faire le bilan de
obračun stroškov calcul moški spol des frais
zaključni obračun décompte moški spol définitif (ali final), bilan moški spol
letni, mesečni, polmesečni obračun liquidation ženski spol de fin d'année, de fin de mois, de quinzaine
krvav obračun massacre moški spol, tuerie ženski spol
obračun s pestmi règlement moški spol à coups de poings

obravnav|a³ ženski spol (-e …) pravo die Verhandlung (glavna Hauptverhandlung, prizivna Berufungsverhandlung, sodna Gerichtsverhandlung, zapuščinska Verlassenschaftsabhandlung)
ustna obravnava mündliche Verhandlung
… obravnave Verhandlungs-
(dan der Verhandlungstag, kraj der Verhandlungsort, zapisnik das Verhandlungsprotokoll)
imeti obravnavo eine Verhandlung haben, verhandeln

obrók ration; instalment

dnevni obrók daily ration
obróki sladkorja rations pl of sugar
železni obrók hrane iron ration(s)
imamo tri obróke (jedi) na dan we have three meals a day
omejiti obróke (hrane) to ration
deliti obróke to serve out rations, to ration out
imeti živila na obróke to be rationed for food
(od)plačevanje na obróke hire purchase, ZDA instalment plan
plačljivo v mesečnih obrókih payable by monthlyinstalments
plačevati v obrókih to pay by instalments

obvio jasen, očiten

es obvio to leži na dlani, to je jasno ko beli dan

occurrent, e [ɔkürɑ̃, t] adjectif nastopajoč, dogajajoč se

selon le cas occurrent ustrezno okolnosti
(religion) fêtes féminin pluriel occurrentes prazniki, ki padejo vedno na isti dan

octāvus 3 (octō, prim. gr. ὄγδοος) osmi: pars Ci., legio C., hora C. = ob dveh popoldne, ordines C. 8. legijska kohorta, ōctavo decimo aetatis anno T., sapientum octavus H. osmi (= novi modrec k znani sedmerici), ager efficit cum octavo (sc. grano) Ci. rodi osmerno, octavo (sc. die) Idus Apriles Col. osmi dan pred aprilovimi idami = 6. aprila, octavo ali in octavo (sc. libro) Aeneidos Aus., Prisc. v 8. knjigi, v 8. spevu, ad octavum (sc. lapidem) T. pri 8. miljskem kamnu (miljniku) = 11,7 km od Rima; adv. octāvum osmič: o. tribuni retecti L.; subst. octāva -ae, f

1. (sc. hora) osma ura = ob dveh popoldne: Iuv., Mart.

2. (sc. pars) osmi del, osmina (kot davek): Auct. b. Afr., Cod. I.