Franja

herumhängen^* viseti okoli; figurativ biti brez volje, viseti

herumsein^*, herum sein* um biti okoli/pri; um eine Sache: imeti za seboj; miniti (ko mine); biti mimo, eine Stunde ist herum ena ura je minila/je mimo; poteči, die Zeit ist herum čas je potekel

heruntersein^*, herunter sein* biti na tleh; (niedriger sein) pasti (das Fieber ist herunter vročina je padla); von etwas figurativ opustiti (X ist von A herunter X je opustil A)

hervorstehen^* moleti, štrleti; Augen: biti izbuljen

hésiter [ezite] verbe intransitif oklevati, kolebati, omahovati, biti neodločen (sur glede); imeti pomisleke (à o), bati se; zatikati se, obtičati (v govoru)

sans hésiter brez oklevanja
je n'ai pas hésité une seconde tudi za hip nisem okleval
j'ai hésité à dire la vérité nisem si upal, bal sem se povedati resnico

hībernō -āre -āvi -ātum (hībernus)

1.
a) v splošnem pomenu prezimovati: in tecta reducit hiematum Varr., novas (naves) Panormi subducit, … ut in sicco hibernarent L.
b) occ. kot voj. t. t.: (o četah) v šotorih prezimovati, v prezimovališču (zimovniku) bivati: Fl. quemadmodum milites hibernent Ci., hib. Nemetocennae Hirt., Pellae L., cum … Poenus inter Formiana saxa … hibernaturus esset L.

2. metaf. vihariti, buren (viharen) biti: hibernat meum mare Pers.

hiemō -āre -āvi -ātum (hiems)

I.

1. zimo kje prebiti, kje prezimiti: mediis hiemat mercator in undis H., assidue in urbe h. Suet.

2. occ. kot voj. t. t. nastaniti se —, bi(va)ti v prezimovališču, prezimovati: Fl., Iust., h. in Gallia, in Epiro Ci., ubi piratae … hiemare soleant Ci., legiones circa Aquileiam hiemabant C., h. cum aliquo C., S., hiemandi causā C. ali hiemandi gratiā S., Ephesum hiematum exercitum reduxit N. prezimovat, v zimovišča, hiemando continuare bellum L.

— II. viharen —, buren —, razburkan biti, divjati: Aus., mare hiemat H., dies hiemat Plin., Aquilo, tempestas hiemat Sen. ph.; brezos. = zimsko vreme je, mrzlo je: hiemat Col., hiemabit Plin.

— III. storiti, da kaj zmrzne (zledeni): aquas Plin., hiematur lacus Plin. zamrzne.

hiersein^*, hier sein* biti tu

hilarēscō -ere, (hilaris)

1. intr. vesel —, veder biti: Varr. ap. Non., Eccl.

2. trans. razveseljevati, razvedriti: sermo hilarescens Aug.

hineintreten^* Mensch: stopiti noter/v, vstopiti; Sache: biti potisnjen v

hinge² [hindž]

1. prehodni glagol
natakniti na tečaje

2. neprehodni glagol
viseti na tečajih
figurativno biti odvisen

to hinge (up)on biti odvisen od, obračati se po

hinken šepati; figurativ biti pomanjkljiv, šepati

hinsein^*, hin sein* biti izgubljen/pokvarjen/izčrpan; (begeistert sein) biti navdušen; alles ist hin vse je šlo, vse je preč/proč

hinsteuern auf transitiv usmeriti k, usmerjati k; intransitiv biti usmerjen k

hinübersein^*, hinüber sein* biti pijan/mrtev/porabljen; X ist hinüber z X-om je konec

hinzielen ciljati na, biti usmerjen k

hinzutreten^* pristopiti (zu čemu/komu), pridružiti se; biti povezan

hiō -āre -āvī -ātum

I. intr.

1. zijati, zevati, odprt biti: Lucr., Col., Lucan., Suet., Amm., concha hians Ci., hiavit humus multa S. fr., venas adstringit hiantīs V. zevajoče, nec flos ullus hiat pratis Pr., oculi hiantes Pl. odprte, Plin., ipse (chamaeleon) hianti semper ore Plin., hianti ore aquam captare Cu., ossa hiantia Iuv.

2. occ. usta (žrelo, kljun) odpirati, zevati: leo hians inmane V., Umber (canis) haeret hians V. hlastajoč, pars tollere vocem … clamor frustratur hiantes V., unde datum sentis lupus hic Tiberinus an alto captus hiet … ? H., hianti mella dare Val. Fl., hiat ceu pullus Iuv.

3. metaf.
a) usta odpirati, zijati α) od želje po čem = hrepeneti —, hlepeti —, koprneti —, hlastati po čem, poganjati se —, željno si prizadevati za kaj: Sen. ph., Ap., utrum ea domus hiare … ac poscere aliquid videtur Ci., Verrem avaritiā semper hiante … fuisse Ci., emptor hians H. hlasten, corvus hians H. (o lovcu na dediščine) hlasten, hiantes … cupiditates T. nenasitne. β) od strmenja = (o)strmeti —, prevzet biti nad čim, (za)čuditi se čemu, nad čim, osupniti: hunc plausus hiantem … corripuit V., vulgus ad magnitudinem praemiorum hiabat T. γ) od dolgega časa = zijala prodajati, zijati: honor lacerabat hiantem desidiā populum Sil.
b) (o govoru) = ne skladati se, biti neskladen, biti brez zveze: hiantia loqui Ci., hians oratio Q., hians compositio T.; poseb. o zevu (hiatus) v govoru: quae (vocalium concursiones) vastam atque hiantem orationem reddunt Corn. „zevajoč“, poëtae, ut versum facerent, saepe hiabant Ci. so dopuščali zev, oratio hiat, cum concursus vocalium accedit Q. —

II. trans. kaj z odprtimi usti na dan spraviti =

1. (iz)bljuvati, (iz)bruhati, ex ore cruores saucia tigris hiat Val. Fl.

2. izustiti, reči (izpod krinke), (iz)dahniti: fabula seu maesto ponatur hianda tragoedo Pers., tacitā carmen hiare lyrā Pr.

hlapčeváti -újem
1. služiti, biti sluga: hlapčevati pri kmetu
2. robovati: kmetje so stoletja hlapčevali graščakom
3. izmećariti

hochgehen^* iti gor; poskočiti, dvigati se; ein Sprengkörper: eksplodirati; eine Verbrecherorganisation: biti odkrit; See: bučati