Franja

Zadetki iskanja

  • igra|ti se (-m se) otroci: spielen, slepe miši, skrivalnice, Indijance: Blindekuh/Versteck/Indianer spielen
    igrati se v peskovniku im Sandkasten spielen
    figurativno igrati se z ognjem mit dem Feuer spielen
    figurativno igrati se z zdravjem (staviti zdravje na kocko) mit der Gesundheit spielen, die Gesundheit aufs Spiel setzen
    figurativno igrati se z življenjem mit dem Leben spielen, das Leben aufs Spiel setzen
    figurativno igrati se s smrtjo mit dem Tode spielen
    figurativno igrati se z dinamitom mit Dynamit spielen
  • igrati se povratni glagol
    1. (za zabavo) ▸ játszik
    igrati se skrivalnice ▸ bújócskát játszik, kontrastivno zanimivo bújócskázik
    igrati se z vrstniki ▸ kortársakkal játszik
    igrati se z otrokom ▸ gyermekkel játszik
    igrati se z žogo ▸ labdával játszik, kontrastivno zanimivo labdázik
    igrati se s punčko ▸ kislánnyal játszik
    igrati se z avtomobilčki ▸ kisautókkal játszik
    V vrtcu se najraje igram s kockami, kakršnih doma nimam. ▸ Az óvodában olyan kockákkal játszom legszívesebben, amilyenek otthon nincsenek.
    Nekateri psihologi priporočajo, da se že od 6. meseca dalje z otrokom igrate skrivalnice. ▸ Egyes pszichológusok azt ajánlják, hogy már a gyermek 6 hónapos korától játsszunk vele bújócskát.

    2. (o malomarnem odnosu) ▸ játszik
    igrati se z zdravjem ▸ az egészségével játszik
    Vsaj enkrat se skušajte česa naučiti iz napak nekoga drugega in se ne igrajte z zdravjem. ▸ Legalább egyszer próbáljon meg okulni valaki más hibáiból, és ne játsszon az egészségével.
    igrati se s čustvi ▸ érzelmekkel játszik
    Iščem simpatičnega in zabavnega fanta, ki se ne igra s čustvi. ▸ Olyan vonzó és szórakoztató fiút keresek, aki nem játszik az érzéseimmel.
    igrati se z življenjem ▸ az életével játszik
    igrati se z živci ▸ az idegeivel játszik
    Ko se igrajo z našim realnim gospodarstvom in z več tisoč zaposlenimi, je treba biti na to pozoren. ▸ Arra azért oda kell figyelni, ha valaki a reálgazdaságunkkal és több tízezer dolgozó megélhetésével játszik.

    3. (o ponavljajočih gibih) ▸ játszik, játszadozik
    Egon se je odsotno igral s ključi v žepu. ▸ Egon szórakozottan játszadozott a zsebében lévő kulcsokkal.
    Med hojo se je živčno igrala z rokami. ▸ Járás közben idegesen babrált a kezével.
    Začne se igrati z mojimi lasmi, nato pa me poljubi. ▸ Elkezdett játszadozni a hajammal, azután megcsókolt.

    4. (o vplivu zunanjih dejavnikov) ▸ játszadozik
    Vidim ga, kako se smeji in se mu veter igra z lasmi. ▸ Látom, ahogy mosolyog és a szél játszadozik a hajával.
    V razkošnih barvah pavjega perja se letos igrajo svetloba in sence. ▸ A pávatoll pompás színeiben idén a fény és az árnyék játszadozik egymással.

    5. (eksperimentirati) ▸ játszik
    igrati se z besedami ▸ a szavakkal játszik
    Rad imam parodijo, rad se igram z besedami in naslovi. ▸ Kedvelem a paródiát, szeretek játszani a szavakkal és címekkel.
    igrati se z jezikom ▸ a nyelvvel játszik
    Igrajte se z odtenki in si oči naličite v več tonih. ▸ Játsszatok a színárnyalatokkal és sminkeljétek ki a szemeteket többfajta árnyalatban.
    Igrajte se z glasom, iščite harmonijo v plesu, tudi ko ste sami. ▸ Játsszatok a hangotokkal, és keressétek a harmóniát a táncban akkor is, ha egyedül vagytok.
  • igrati se slepe miši frazem
    (izmikati se; pretvarjati se) ▸ vaknak teszi magát, adja a vakot
    igrati se slepe miši s kom ▸ vaknak teszi magát valaki előtt, megjátssza magát valaki előtt
    Rusija je takšen sporazum zavrnila in diplomati so se spet igrali slepe miši. ▸ Oroszország az ilyen megállapodást elutasította, és a diplomaták megint vaknak tették magukat.
    Sopomenke: iti se slepe miši
  • igrati se z usodo frazem
    (ravnati preveč lahkomiselno; spraviti v nevarnost) ▸ a sorssal játszik, kihívja maga ellen a sorsot
    Politiki so tisti, ki delajo slabo, se igrajo z usodami ljudi. ▸ A politikusok azok, akik csapnivalóan dolgoznak, miközben az emberek sorsával játszanak.
    Treba je biti zelo previden, saj je snežna podlaga velikokrat poledenela, tik pod vremensko postajo pa je prepad. Tu se ne gre igrati z usodo, varnost je na prvem mestu. ▸ Nagyon óvatosnak kell lenni, mivel a hó felszíne gyakran lefagy, és közvetlenül a meteorológiai állomás alatt van egy szakadék. Ne hívja ki maga ellen a sorsát, a biztonság az első.
    Ljudi je pozval, naj ne hodijo na volišča, če pa že gredo, naj glasujejo proti in s tem vladi sporočijo, da se ne sme igrati z usodo države in prebivalcev. ▸ Arra buzdította az embereket, hogy ne menjenek el szavazni, vagy ha mégis, akkor szavazzanak a kormány ellen, azt üzenve ezzel, hogy nem szabad az ország és az emberek sorsával játszani.
  • igríšče (šolsko) playground, ZDA campus; recreation ground; šport ground

    otroško igríšče children's playground
    igríšče za golf golf course, golf links pl (s konstr. v sg); pl
    nogometno igríšče football ground, football field, ZDA gridiron
    igríšče za baseball ZDA diamond
    igríšče za tenis tennis court
    tekma na tujem igríšču away match
    tekma na svojem igríšču home match
  • ikebana samostalnik
    1. (cvetlični aranžma) ▸ ikebana
    aranžiranje ikebane ▸ ikebanarendezés, ikebanát köt
    izdelovanje ikebane ▸ ikebanakészítés, ikebanát készít
    šopki in ikebane ▸ csokrok és ikebanák
    žalna ikebanakontrastivno zanimivo részvétcsokor, sírcsokor, gyászcsokor, gyászkompozíció
    razkošna ikebana ▸ pazar ikebana
    novoletna ikebana ▸ újévi ikebana
    jesenska ikebana ▸ őszi ikebana
    japonska ikebana ▸ japán ikebana
    ikebana na grobu ▸ ikebana a síron
    izdelovati ikebano ▸ ikebanát készít
    Izdelujemo žarne venčke, ikebane, vence, ter šopke. ▸ Gyászkoszorúkat, ikebanákat, koszorúkat és csokrokat készítünk.

    2. neštevno (aranžiranje cvetja) ▸ ikebana
    Študij mode v Evropi je nadgradil s poglobitvijo v umetnost ikebane. ▸ Az európai divattanulmányokat az ikebana művészetében való elmélyüléssel fejlesztette tovább.
    Za japonski trg se na primer učimo japonščine, japonske kulture, budizma, tradicije, gremo celo na tečaj ikebane! ▸ A japán piacon való érvényesülés érdekében például japán nyelvet tanulunk,megismerkedünk a japán kultúrával, a buddhizmussal, a hagyományokkal, sőt, még egy ikebana-tanfolyamot is elvégzünk!
  • ilustrirati glagol
    1. (izdelati risbo) ▸ illusztrál, illusztrációt készít
    ilustrirati knjigo ▸ könyvet illusztrál
    ilustrirati pravljico ▸ mesét illusztrál
    ilustrirati zgodbo ▸ történetet illusztrál
    ilustrirati učbenik ▸ tankönyvet illusztrál
    ilustrirati s fotografijami ▸ fényképekkel illusztrál
    bogato ilustrirati ▸ gazdagon illusztrál
    Akademska slikarka ilustrira predvsem knjige za otroke. ▸ A festőművésznő főleg gyermekkönyveket illusztrál.
    Francoski stripar zadnjih devet let tudi profesionalno ilustrira za revije in časopise. ▸ A francia képregényrajzoló az utóbbi kilenc évben folyóiratoknak és újságoknak is hivatásszerűen készít illusztrációkat.

    2. (ponazoriti) ▸ illusztrál
    ilustrirati trditev ▸ illusztrálja az állítást
    nazorno ilustrirati ▸ szemléletesen illusztrál
    lepo ilustrirati ▸ szépen illusztrál
    dobro ilustrirati ▸ jól illusztrál
    ilustrirati s fotografijami ▸ fényképekkel illusztrál
    ilustrirati s primerom ▸ példával illusztrál
    zgovorno ilustrirati ▸ beszédesen illusztrál
    Vsi stari romani lepo ilustrirajo položaj ženske v preteklosti. ▸ Valamennyi régi regény szépen illusztrálja a nők helyzetét a múlltban.
    Dejstvo je ilustrirala s konkretnim primerom. ▸ A tényt konkrét példával illusztrálta.
  • ime1 [é] srednji spol (-na, -ni, -na) (osebno ime) der Name; Personenname, -name (dekliško Mädchenname, domače Rufname, dvojno Doppelname, hišno Hausname, krstno Taufname, ljubkovalno Kosename, moško Männername, očetovo Vatername, žensko Frauenname, skrivno/ilegalno Tarnname, Deckname, šaljivo Scherzname, umetniško Künstlername, zbadljivo Neckname); (poimenovanje) der Name, -name (lastno Eigenname, občno Gattungsname, zbirno Sammelname; krajevno Ortsname, ledinsko Flurname, ljudsko Gemeinname, Trivialname, dežele/države/pokrajine Ländername, ladje Schiffsname, meseca Monatsname, naroda Völkername, zvezde Sternname)
    ime Božje Gottes Name, der Name Gottes
    ime Jezusovo der Name Jesu
    |
    … imena Namen(s)-
    (določitev die Namengebung, omemba die Namensnennung, izbira die Namen(s)wahl, navedba die Namensangabe, sprememba die Namensänderung, uporabljanje die Namensführung; oseba tega imena der Namensträger)
    … imen Namen-
    (seznam das Namenverzeichnis, die Namenliste, knjiga das Namenbuch, register das Namenregister)
    spomin za imena das Namengedächtnis
    ščitek z imenom das Namensschild
    štampiljka z imenom der Namensstempel
    tablica z imenom na vratih: das Namensschild
    dati ime komu/čemu (jemanden/etwas) taufen, benennen
    na ime krstiti: auf einen Namen (taufen)
    slišati na ime auf den Namen hören
    delnica na ime die Namensaktie
    vrednostni papir na ime das Namenspapier
    po imenu: namens, dem Namen nach, beim Namen
    po imenu X X genannt
    klicati po imenu beim Namen rufen
    pod imenom: unter dem Namen
    pod tujim imenom unter fremden Namen
    v imenu koga/česa: im Namen von
    v Božjem imenu in Gottes Namen
    z imenom klicati: beim Namen (rufen)
    s pravim imenom beim rechten/richtigen Namen
  • imé name; (krstno) first (ali given ali baptismal ali Christian) name

    imé in priimek name and surname
    v iménu on behalf of, in the name of
    v mojem iménu on my (own) behalf
    lastno imé proper noun
    obče imé common noun
    potni list na imé... a passport in the name of...
    dekliško imé maiden name
    brez iména nameless
    krajevno imé placename, toponym
    privzeto imé (vzdevek) alias
    Brown po iménu Brown by name
    dobro imé (sloves, glas) good name, reputation
    klicanje imén (apél) roll call
    seznam imén list of names, roll, (zdravnikov, porotnikov ipd.) panel
    v mojem iménu in v iménu mojih prijateljev on my own behalf and on behalf of my friends
    v božjem iménu in the name of God, in God's name
    kako Vam je imé? what is your name?
    Vas smem vprašati za imé? may I ask your name?
    vprašal sem ga za imé I asked him (for) his name
    dati čemu pravo imé (reči bobu bob) to call something by its proper name; to call a spade a spade
    imeti imé po botru to be called after one's godfather
    navesti, povedati napačno imé to give an assumed name
    klicati po iménih to call the roll
    podpisati (se) s polnim iménom to sign one's name in full
    ustvariti si imé (zasloveti) to win a name for one's
    omadeževati svoje imé to besmirch one's name
    poznati koga le po iménu to know someone only by name
    imé se ga je prijelo the name stuck to him
    to bo škodilo mojemu dobremu iménu my reputation will suffer because of this
    moj pes sliši na imé Bob my dog answers to the name of Bob
    slabega iména se človek težko znebi (figurativno) give a dog a bad name and hang him!
  • imé (-na) n

    1. nome:
    dati komu ime dare un nome a qcn.
    kako ti je ime? come ti chiami?, qual è il tuo nome?
    knjiž. glasiti se na ime (vloga) essere intestato a
    živeti pod drugim imenom vivere sotto altro nome
    klicati koga po imenu chiamare uno per nome
    navesti ime in priimek indicare il nome e il cognome
    izmišljeno ime pseudonimo
    domače ime familiarmente, vulgo, detto
    dekliško ime (priimek) cognome da ragazza, da nubile
    hišno ime nome locale
    krstno ime nome di battesimo
    trg. zaščiteno ime nome depositato
    obče, lastno ime nome comune, proprio

    2. pren. (ugled) nome, fama, rinomanza, reputazione:
    ustvariti si ime farsi un nome
    biti (pomembno) ime v umetnosti avere un nome nell'arte
    uživati dobro ime avere un buon nome, godere buona reputazione
    gre za moje dobro ime ne va del mio buon nome

    3.
    v imenu zakona in nome della legge
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    poznati koga (samo) po imenu conoscere uno di nome
    pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro nome
    ledinsko ime microtoponimo
    lingv. ljubkovalno ime vezzeggiativo
    osebno ime nome proprio di persona
  • imé nombre m ; (sloves) reputación f , renombre m , fama f

    ime in priimek nombre y apellido
    v mojem imenu en mi nombre
    polno ime nombre y apellidos, nombre completo
    krstno (dekliško) ime nombre de pila (de muchacha)
    lastno (občno, skupno, snovno) ime nombre propio (común, colectivo, material)
    v bratovem in v mojem imenu en nombre de mi hermano y en el mío propio
    pod tujim imenom de incógnito, bajo seudónimo
    pravo (lažno) ime nombre verdadero (falso)
    kako Vam je ime? ¿cómo se llama usted?, ¿cómo es su nombre, por favor?
    moje ime je X. me llamo X.
    črkovati svoje ime deletrear su nombre
    delam v njegovem (v bratovem) ime obro en su nombre (en nombre de mi hermano)
    imenovati koga po imenu llamar a alg por su nombre
    povedati svoje ime decir su nombre
    poznati po imenu conocer de nombre
    imenovati stvari s pravim imenom llamar las cosas por su nombre
    spraviti koga ob dobro ime hacer a alg perder su reputación (ali su buena fama)
  • imenovalnik samostalnik
    1. jezikoslovje (sklon) ▸ alanyeset, nominatívusz
    Sopomenke: nominativ

    2. (deljena lastnost) ▸ nevező
    skupni imenovalnik ▸ közös nevező
    Dogajale so se bizarne stvari, ki niso imele veliko skupnih imenovalnikov s poslanstvom športa. ▸ Bizarr dolgok történtek, amelyeknek nem volt sok közös nevezője a sport küldetésével.
  • imen|ovati1 (-ujem) označiti z imenom: nennen, namhaft machen, benennen, (navajati) angeben
    figurativno imenovati stvar s pravim imenom das Kind beim rechten Namen nennen
  • imenováti (-újem)

    A) imperf.

    1. dare un nome, chiamare:
    pren. imenovati stvari s pravim imenom chiamare le cose col loro vero nome

    2. nominare

    3. (izbrati) nominare. eleggere

    4. dire, chiamare, ritenere:
    imenujejo ga za največjega znanstvenika tega stoletja lo dicono il massimo scienziato del nostro secolo

    B) imenováti se (-újem se) imperf. refl. chiamarsi; portare il nome; essere intitolato:
    ulica se imenuje po domačem pesniku la via è intitolata a un poeta cittadino
  • im|eti1 [é] (-am) ne imeti: nimam

    1. haben (hišo ein Haus, veliko knjig viele Bücher, bolno ženo eine kranke Frau, tri otroke drei Kinder, Petra za prijatelja Peter zum Freund; modre oči blaue Augen, dober spomin ein gutes Gedächtnis; čas Zeit, die Muße, dobre zveze gute Beziehungen, mnogo izkušenj viel Erfahrung; hude dvome große Zweifel)
    ne imeti česa keinen/keine/kein … haben (nobenega denarja kein Geld, nobene vrednosti keinen Wert, pojma keine Ahnung)
    imeti na sebi obleko: anhaben, ogrinjalo: umhaben, pokrivalo: aufhaben
    imeti od herhaben von
    imeti pred seboj vor sich haben
    imeti pri sebi bei sich haben, dabeihaben, mithaben, dokumente: bei sich führen
    imeti skupaj [beieinanderhaben] beieinander haben, zusammenhaben
    imeti skupno z/s gemeinsam haben (mit)
    imeti za seboj hinter sich haben

    2.
    imeti čas/denar/posledice/ službo/smisel/srečo/vročino Zeit/Geld/Folgen/ Dienst/Sinn/Glück/Fieber haben
    imeti težave z/s seine Mühe haben mit, Schwierigkeiten haben
    | ➞ → bolečine, čas, čast, dober/slab dan, dostop, navado, na varnem, opravka, prednost, pred očmi, predsodke, pregled, na zalogi, prav, pripravljeno, rad, rep in glavo, za norca …

    3. kot glagol nepopolnega pomena:
    imeti okus schmecken (po nach, im grenek okus bitter schmecken)
    imeti ugodnosti begünstigt sein
    imeti pravico befugt sein, berechtigt sein
    imeti v čislih schätzen, [hochschätzen] hoch schätzen
    imeti za sveto [heilighalten] heilig halten
    imeti debelo kožo/skorjo/steno … dickfellig/dickrindig/dickwandig sein

    4.
    imeti predavanje profesor: eine Vorlesung halten
    imeti mašo/nagovor einen Gottesdienst/eine Ansprache halten
    imeti v asortimentu trgovina: halten
    (gojiti) živali: halten

    5. (biti sestavljen, sestojati) bestehen aus
  • iméti (-ám)

    A) imperf.

    1. avere, possedere:
    imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
    imeti enake pravice avere gli stessi diritti
    imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
    knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
    imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
    ne imeti ponosa non avere orgoglio
    ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

    2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
    imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
    imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

    3.
    a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
    ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
    to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
    b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
    koga ima za moža? chi è suo marito?

    4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
    imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
    imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

    5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
    nima kaj jesti non ha niente da mangiare
    ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

    6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
    že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
    za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

    7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
    v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
    pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

    8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
    rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
    rad ima pivo gli piace la birra
    rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

    9. pog. (morati) avere da, dovere:
    komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

    10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
    ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

    11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
    dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
    dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
    ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
    pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
    pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
    pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
    pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
    besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
    dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
    šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
    imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
    imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
    (jo) že imam! eureka!
    imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
    pren. imeti dober nos avere buon naso
    imeti oči za kaj avere gli occhi per
    pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
    imej pamet! sale in zucca!
    imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
    evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
    pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
    pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
    evf. imeti vetrove avere i venti
    pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
    pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
    evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
    pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
    pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
    pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
    pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
    pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
    pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
    imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
    pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
    žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
    imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
    imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
    imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
    pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
    imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
    pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
    žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
    čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

    B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
    prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
    svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

    C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
    imeti se dobro, slabo stare bene, male
    dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene
  • iméti tener; poseer, ser propietario de, estar en posesión de

    imeti pred očmi, v vidu tener a la vista
    rad imeti kaj gustar a/c
    imam ga rad le tengo simpatía
    rajši imeti preferir
    imeti pri rokí tener a mano
    imam hišo tengo una casa
    imamo zimo estamos en invierno
    imeti denar pri sebi llevar dinero encima
    imam delo tengo que hacer (ali trabajar)
    nimam nobenega dela no tengo nada que hacer
    kaj imaš od tega? ¿qué provecho sacas de ello?
    za koga me imate? ¿por quién me toma usted?
    to nima s tem nobenega posla (zveze) eso no tiene nada que ver con ello
    nimam nič proti nada tengo que objetar, no me opongo a ello
    kaj ima proti Vam? ¿qué tiene contra usted?
    prav imeti tener razón
    imeti prosto tener fiesta
    nimam s čim plačati no tengo de qué pagar
  • impresioníst(ičen) impressionniste (moški spol)

    impresionistični slikar(ji) peintre(s) moški spol, (množina) impressionniste(s)
  • indijánski (-a -o) adj. indiano, dei pellerossa:
    indijanski jeziki lingue indiane
    indijansko pleme tribù indiana
    indijansko poletje estate indiana, estate di S. Martino
  • indijski orešček stalna zveza
    (plod) ▸ kesudió
    Indijske oreščke razpolovimo s kratkim nožem. ▸ A kesudiót rövid késsel kettévágjuk.
    Sopomenke: indijski orešek