bouterolle [butrɔl] féminin, technique luknjač; zareza na ključu; okov na spodnjem koncu nožnice
boutonnant, e [-tɔnɑ̃, t] adjectif ki se zapenja, na zapenjanje
bower2 [báuə] samostalnik
sidro na ladijskem nosu
bowline [bóulain] samostalnik
navtika vrv, ki veže jadro na ladijski nos
bowling-green [bóuliŋgri:n] samostalnik
kegljišče na prostem
bowman [bóumən] samostalnik
lokostrelec; veslač na ladijskem nosu
bowsprit [bóusprit] samostalnik
navtika bruno na ladijskem nosu, poševnik
box1 [bɔks] samostalnik
škatla, zaboj; skrinja; okrov; posoda, predal; kozel na kočiji; loža, predel; staja; garažni oddelek za avto, boks; uta, hišica, soba; klop; oblikovalni okvir; darilo
ameriško votlina v deblu
Christmas box božično darilo
jury box porotniška klop
ballot box volilna žara
box of bricks škatla s kockami
elektrika junction box odcepna pušica
money box hranilnik
sentry box stražnica
shooting box lovska koča
strong box kaseta, železna blagajna
to be in the same box deliti isto usodo
to be in the wrong box motiti se
prisoner's box zatožna klop
witness box prostor za priče na sodišču
sleng box of dominoes klavir
ameriško, sleng eternity box grob
to he in a (tight) box biti v zagati
to be in one's thinking box resno premišljevati
the whole box of tricks vse skupaj
box-seat [bɔ́kssi:t] samostalnik
sedež na kozlu kočije; ložni sedež
brabant [-bɑ̃] masculin plug na dvokolnici
bracciante m dninar; kmetijski delavec, plačan na dan
brāchium, bolje bracchium, -iī, n (iz gr. βραχίων)
1. podlaket, roka (od komolca do prstov): Lucr., Cels., Cu., subiecta lacertis bracchia sunt O., nudae brachia ac lacertos T.
2. sinekdoha cela roka (od rame do prstov), rame -na/-éna: Varr., Cu., T. idr., diu iactato brachio scutum manu emittere C., bracchium frangere Ci., Cels., illi inter sese magnā vi bracchia tollunt V., collo dare bracchia circum V. ali circumdare (implicare, inicere) bracchia collo O. ali brachia cervici dare H. obje(ma)ti; o gibanju rok po taktu pri plesu: bracchiaque in numerum iactare et cetera membra Lucr., numeris bracchia mota suis, numerosa bracchia ducere O., molli deducere brachia gestu Pr. ali motu Stat.; pren.: illud levi bracchio agere Ci. ep. ne ukvarjati se kaj dosti s tem, molli bracchio obiurgare aliquem Ci. ep. rahlo dregniti koga (da bi ga posvaril), praebere sceleri bracchia O. pomagati pri..., bracchia longo margine terrarum porrexerat Amphitrite O. je bila oklenila, derigere bracchia contra torrentem Iuv. proti toku plavati = upirati se višji oblasti.
3. pren. (o ročastih stvareh)
a) živalske klešče, ščipalke: Plin.; tudi o ozvezdjih Raku in Škorpijonu: cancri bracchia ali bracchia cancri O., (gradieris per) ora leonis saevaque circuitu curvantem bracchia longo scorpion atque aliter curvantem bracchia cancrum O., locus, in geminos ubi bracchia concavat arcūs scorpios O., ipse tibi iam bracchia contraxit ardens scorpios V.
b) α) slonje stegno ali bedro: elephanto... pugno praefregisti bracchium Pl.; pren.: duo terrae eius velut brachia excurrunt Cu. β) levja golen: leoni in feminum et bracchiorum ossibus paucis exigua admodum (medulla est) Plin.
c) v pl. veje, vejice, vejevje: Cat., Plin., Val. Fl., ramos (vejevje) annosaque bracchia (veje) pandit ulmus V., spatiantia passim bracchia compescit O.; poseb. odrastki, mladike (na trti): Col., hoc vitem... sub brachia unguito Ca., tum bracchia tonde V.
č) gorski grebeni: Cu., ubi brachia emittit... Sarpedon Plin.
d) morski rokavi: O.
e) pri oblegovalnih delih in braniščih zidano krilo, pobočni nasip, vezna črta: Auct. b. Afr., Auct. b. Alx., Auct. b. Hisp., Pr., Lucan. idr., muro bracchium iniungere C., L., bracchio obiecto flumine eos excludit L.; poseb. pri pristaniščih pobočni morski nasip: bracchiis duobus Piraeum Athenis iungit L.
f) konca, okrajka loka: bracchia (arcūs) ducens V.
g) jadrnice: Stat., iubet... intendi bracchia velis V.
h) pri balistah in katapultih ročice, kraki: Vitr.; kraka pri šestilu: ex uno duo ferrea bracchia modo vinxit O.
braciōla f
1. kulin. bržola:
braciola di maiale, di vitello svinjska, telečja bržola
2. pog. šalj. vreznina na obrazu (zlasti od britja)
bráda ž
1. brada: podpirati si -o; zapet do -e; jamica na -i; brada mu raste, mu sega do pasu; briti, nositi -o
2. Matjaže va brada brada kralja Matjaža, Matije Korvina u narodnim pričama
3. gamsova brada čuperak, kitica divokozine dlake kao ukras na šeširu alpinaca, lovaca
4. problem z -o
vrlo star problem
5. brada, daščica ispred leta na košnici
6. kukuruzna brada: brada na koruznem storžu
7. pero od ključa: ključeva brada
8. travniška kozja brada bot.
kozja brada, Tragopogon pratensis; judovska brada bot.
Saxifraga sarmentosa
bràdāvka ž
1. bradavica na dojki
2. bot. navadna posončnica
brado agg.
1. neukročen, divji, ki se prosto pase
2. ki se nanaša na prosto pašo (za rejo živine)
3. pren., ekst. surov, primitiven, neciviliziran:
vivere allo stato brado živeti necivilizirano
brádonjica ž koruzni storž na steblu
braiser [brɛze] verbe transitif peči na žerjavici, na žaru
viande féminin braisée na žaru pečeno meso
bramoràv -ava -o
1. koji se odnosi na bramor
2. bramorav vol
branché, e [brɑ̃še] adjectif priključen; čepeč, sedeč na veji; (familier)
vous êtes branché? ste končno razumeli?