napráviti (-im) | naprávljati (-am)
A) perf., imperf.
1. fare, eseguire, compiere, effettuare; rendere:
napraviti cesto fare una strada
napraviti načrt fare un piano
napraviti kosilo preparare il pranzo
napraviti hišo fare, costruire la casa
napraviti posteljo fare, rifare il letto
napraviti črto fare, tirare una riga
napraviti ogenj accendere il fuoco
ta frizura jo napravi mlajšo l'acconciatura la ringiovanisce, la rende più giovane
vino ga je napravilo zaspanega il vino lo insonnolì
napraviti komu veselje, žalost rallegrare, rattristare qcn.
napraviti napako fare, commettere un errore
napraviti korak fare, muovere un passo
napraviti dober vtis fare, lasciare buona impressione
napraviti izvleček compendiare
2. (dokončati) finire (di fare)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napraviti kariero far carriera
napraviti konec čemu troncare qcs., farla finita con
napraviti kozla za vrtnarja mettere il lupo a custodia del gregge
napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
napraviti dolg obraz fare il broncio, il muso
napraviti (komu)
otroka rendere incinta
napraviti piko na i mettere il punto sulla i
napraviti (komu)
prostor fare spazio (a uno)
napraviti red fare, mettere ordine
napraviti ... kilometrov fare... chilometri
pog. napraviti pot peš fare la strada a piedi
pren. bolezen je napravila svoje la malattia ha lasciato il segno
pog. kaj se da tu napraviti qui non c'è niente da fare
lov. napraviti dvojec fare una doppietta
rel. napraviti križ fare il segno della croce
napraviti izpad fare una sortita
napraviti kepo appallottolare
B) napráviti se (-im se) | naprávljati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. venire; farsi:
od dolge poti so se mu napravili žulji dal camminare gli sono venute le vesciche
napravil se je dan si è fatto giorno
pog. vreme se bo napravilo il tempo si mette al bello, si sta rasserenando
2. farsi, fingersi, darsi:
napraviti se bolnega, gluhega fingersi ammalato, sordo
3. star. avviarsi; andare, correre dietro
Zadetki iskanja
- napréj
A) adv.
1. avanti, in avanti, innanzi:
nagniti se naprej chinarsi avanti
stopiti naprej fare un passo avanti
pog. biti naprej v čem essere avanti in qcs.
2. prima, in anticipo:
del zneska se plača naprej parte della somma si paga in anticipo
3. (izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja)
obrne se in spi naprej si volta e continua a dormire
države se še naprej oborožujejo i paesi continuano ad armarsi
4. iti, priti naprej pog. progredire:
znanost gre hitro naprej la scienza progredisce rapidamente
5.
od danes naprej da oggi in poi
od konca vojne naprej dal dopoguerra in poi
dati, poslati pročilo, prošnjo naprej presentare, inviare la relazione, la domanda
prodati naprej rivendere
take primere bo zdravnik dal naprej sodišču casi del genere saranno dal medico deferiti al tribunale
žarg. šol. iti naprej (izdelati razred) essere promossi; (obravnavati novo snov) andare avanti (con la materia)
ura gre naprej l'orologio anticipa
misliti naprej guardare, pensare al futuro
kar naprej in naprej nadlegovati koga non fare che molestare uno
pog. nesti naprej denunciare; soffiare
muz. peti naprej cantare il canto principale
pomagati si naprej arrangiarsi
zmeraj riniti naprej voler essere sempre i primi
ne vedeti ne naprej ne nazaj non saper che pesci pigliare
storiti velik korak naprej fare un grande passo in avanti
pren. iz hiše iti z nogami naprej uscire di casa morto, cadavere
in tako naprej e così via
B) inter. avanti:
'Z dovoljenjem?!' 'Naprej!' 'Permesso?' 'Avanti'
voj. četa, naprej, marš! compagnia, avanti marsc'!
polit. Naprej Italija Forza Italia - napródaj adv. in vendita; vendesi:
hiša je naprodaj casa vendesi (v oglasih)
gnati kravo naprodaj portare la vacca al mercato
pog. pren. nositi glavo, kožo naprodaj rischiare la testa, la pelle - napróti
iti (priti) naproti komu ir (salir) al encuentro de alg - narèk dictado m
pisati po nareku escribir al dictado - naróčje regazo m ; seno m
držati otroka v naročju tener un niño en el regazo
vrniti se v naročje Cerkve volver al seno de la Iglesia
vzeti v naročje (otroka) poner en el regazo (al niño)
pasti v naročje (fig) caer llovido del cielo - naročník, naročníca ekon comitente m/f ; (časopisa) suscriptor m ; (knjige v knjižnici) peticionario m
telefonski naročnik abonado m al teléfono - naročnína (-e) f abbonamento; canone (d'abbonamento):
časopisna, radijska, telefonska naročnina abbonamento al giornale, alla radio, al telefono
letna, mesečna naročnina abbonamento annuo, mensile - nascere* v. intr. (pres. nasco)
1. roditi se:
nascere di, da poveri genitori roditi se revnim staršem, v revni družini
nascere povero, ricco roditi se reven, bogat
nascere bene roditi se v plemeniti, bogati družini
nascere con la camicia, vestito imeti srečo
essere nato sotto cattiva stella roditi se pod nesrečno zvezdo
nascere cieco, muto biti od rojstva slep, nem
essere nato ieri biti hudo naiven
essere nato con gli occhi aperti biti zvit, pretkan
nascere musicista, poeta biti rojen glasbenik, pesnik
2. ekst. roditi se; pognati, poganjati; zrasti; pojaviti, pojavljati se: izvirati (reka); vziti, vzhajati (sonce):
l'Arno nasce dal Falterone Arno izvira izpod Falterona
al bambino sono nati due dentini otroku sta zrasla zobka
nascere come funghi rasti, poganjati kot gobe
3. pren. zrasti, nastati (dejavnost):
è nata una nuova fabbrica zrasla je nova tovarna
4. pren. izvirati; roditi, porajati se:
nascono forti sospetti porajajo se močni sumi
PREGOVORI: chi nasce di gatta piglia i topi al buio preg. kar mačka rodi, rado miši lovi - naslédnik (-a) | -ica (-e) m, f
1. (tudi ekst.) successore, succeditrice:
imenovati, izvoliti naslednika, izbrati za naslednika nominare, eleggere successore
predhodnik in naslednik il predecessore e il successore
naslednik prestola successore al trono, principe ereditario
2. jur. (dedič, dedinja) erede; successore, succeditrice
3. mat.
naslednik števila successore
4. (potomec) discendente - naso m
1. nos:
naso aquilino orlovski nos
naso a patata krompirjast nos
naso a sella anat., med. sedlasti nos
col naso ritto z dvignjenim grebenom, nesramno
affilare il naso hujšati
arricciare, torcere il naso vihati nos
avere facilmente la mosca al naso biti nagle jeze, zamerljiv
avere sempre il naso rosso biti hud pijanec
dare di naso in qcn. naleteti na koga
ficcare, mettere il naso in qcs. vtikati nos v kaj
menare per il naso vleči za nos
rimanere con un palmo di naso, con tanto di naso ostati z dolgim nosom
soffiarsi il naso usekniti se
non vedere più in là del proprio naso ne videti dlje od svojega nosu
2. pren. obraz; nos:
allungare il naso nagniti se ven; nestrpno čakati
mettere il naso fuori pogledati, pokukati, pomoliti nos ven
mettere sotto il naso dati pod nos
sbattere l'uscio sul naso a qcn. komu zaloputniti vrata pred nosom
3. nos (voh):
andare, giudicare a naso, a lume di naso zanesti, zanašati se na svoj nos
avere naso, buon naso imeti nos, dober nos - naspróten contrario; opuesto; de la parte adversaria ; voj enemigo
v nasprotnem primeru en caso contrario; de no ser así; en otro caso
v nasprotni smeri en sentido inverso
biti komu nasproten estar predispuesto contra alg
biti nasprotnega mnenja ser de opinión contraria (ali opuesta)
nasprotno (prislov) al contrario (od de), por lo contrario; a la inversa (de)
ravno nasprotno justamente (ali exactamente) lo contrario
stavim nasprotno! ¡a que no!
nasprotno policijskim predpisom al contrario de las ordenanzas de la policía - nasprótje (-a) n contrasto; antagonismo; opposto; dissidio; collisione; pendant:
nacionalna, politična, socialna nasprotja i contrasti nazionali, politici, sociali
Indija, dežela nasprotij India, paese dei contrasti
filoz. enotnost nasprotij unità degli opposti
sin je pravo nasprotje očeta il figlio è l'opposto del padre
pren. priti si v nasprotje venire a contrasto, a conflitto
tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem la tua tesi è in diretto contrasto con l'opinione generale
v nasprotju s prvo je naša reprezentanca drugo tekmo izgubila contrariamente al primo, la nostra nazionale ha perso il secondo incontro
nasprotja se privlačijo gli opposti si attirano
nespravljivo nasprotje un dissidio insanabile
jur. nasprotje z obličnostjo irritualità - nasprótje contraste m ; lo contrario; contradicción f
v nasprotju z al contrario de
biti v nasprotju z estar en contraste, contrastar con - nastáviti (imenovati) nombrar ; (zaposliti) emplear
nastaviti ceno poner precio
nastaviti vabo echar cebo (a)
nastaviti komu nož na grlo poner a alg el puñal al cuello
nastaviti komu past tender un lazo a alg
nastaviti komu nogo zancadillear (ali echar la zancadilla) a alg
nastaviti ušesa aguzar las orejas
nastaviti sod espitar, poner la espita - nastóp
prvi (gledališki ipd.) nastop debut m; presentación f (de un artista)
samozavesten, siguren nastop aplombo m, seguridad f
nastop službe entrada f en funciones; ingreso m en el servicio
nastop vladanja advenimiento m (ali subida f) al trono
nastop vlade advenimiento m al poder - nastòp (-ópa) m
1. comparsa; esibizione; recita; concerto, saggio; partecipazione:
harmonikarski, pevski nastop concerto di fisarmoniche, di canto
telovadni nastop saggio ginnico
nastop na radiu, televiziji comparsa, esibizione alla radio, alla TV
nastop v glavni vlogi recita nella parte del, della protagonista
gled. nastop na odru sortita
2.
prvi nastop debutto, esordio
nastop na kongresu intervento al congresso
nastop podjetja na tujem tržišču intervento di un'impresa in un mercato estero
protestni nastop proti rasni diskriminaciji comizio, manifestazione di protesta contro la discriminazione razziale
3. pren. scena, scenata:
mučila ga je s svojimi ljubosumnimi nastopi lo tormentava con le sue scenate di gelosia
4. comportamento
5. inizio:
nastop pomladi inizio della primavera
jur. nastop kazni inizio della pena - natégniti (-em) | nategováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. tirare; tendere:
nategniti korak allungare il passo
2. pog. (podaljšati, podaljševati) prolungare, allungare:
nategniti delovnik za uro prolungare l'orario di lavoro di un'ora
3. pog. pren. (nalagati) ingannare, fregare:
nikar ne dovoli, da bi te nategovali non lasciarti fregare
4. star. prendere, assumere il colore, il profumo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nategovati harmoniko suonare la fisarmonica
nategniti otroku ušesa tirare le orecchie al bambino
pren. nategovati ušesa orecchiare, origliare, tendere l'orecchio
B) natégniti se (-em se) | nategováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. nategniti se (raztegniti se) slargarsi
2. nategovati se (prizadevati si) sforzarsi, faticare, sfacchinare, sgobbare - natural naraven
don natural naraven dar
en tamaño natural v naravni velikosti
natural m naravni nagon, prirojeno nagnjenje, čud, narava; prebivalec; kmet
al natural po naravi, neizumetničen
pintar del natural slikati po naravi - naturale agg.
1. naraven:
bellezze naturali naravne lepote
ricchezza naturale naravno bogastvo
storia naturale prirodopis, naravoslovje
scienze naturali naravoslovne znanosti
2. naraven (po naravi, skladen z naravo); ekst. očiten, navaden:
diritto naturale naravno pravo
3. naraven; prirojen:
figlio naturale nezakonski sin
istinto naturale naravni nagon
morte naturale naravna smrt
vita natural durante za življenja
4. ekst. naraven, pristen; spontan, preprost, neposreden:
atteggiamento naturale naravno obnašanje
capelli naturali naravni lasje
cibo naturale naravna, pristna hrana
al naturale naravno, brez dodatkov; ekst. zvesto, točno:
capelli al naturale naravno počesani lasje
copiare al naturale zvesto posnemati