Franja

odmériti medir; repartir; distribuir; proporcionar (po a) ; (časovno) fijar un (corto) plazo

moj čas je odmerjen mi tiempo es limitado

odmevn|i [é] (-a, -o) Hall-, Nachhall- (čas die Nachhallzeit), Echo- (soba der Echoraum, Hallraum)

odobren [ê] (-a, -o) bewilligt; (atestiran) zugelassen
odobren čas za pogovor die Sprechzeit

odredíti to decree, to order, to ordain, to prescribe; (odločiti) to decide, to determine

vnaprej odredíti to foreordain, to predetermine
odredíti čas, termin to stipulate a time

odsedéti

odsedéti kazen to finish serving one's sentence
odsedéti svoj čas v zaporu (žargon) to have done one's time

odslúžiti

odslužiti svoj čas (voj) cumplir el servicio militar; (svoj dolg) pagar con prestación de servicios

odstraníti éloigner, écarter, ôter, enlever, faire disparaître, lever, aplanir, remédier

odstraniti oviro (težavo) éliminer (ali écarter, lever, aplanir) un obstacle (une difficulté)
odstraniti dvome dissiper les doutes
odstraniti zlo remédier au mal
odstraniti tekmeca écarter (ali éloigner) un concurrent
odstraniti madež ôter (ali enlever, faire disparaître) une tache
prisilno odstraniti chasser, expulser, évacuer, éliminer
odstraniti zob extraire (ali arracher) une dent
odstraniti tumor extirper une tumeur; (kozmetika) épiler, dépiler
odstraniti se s'écarter, s'éloigner, se retirer, (za kratek čas) s'absenter (un instant)

odtléj since; from then on; since that time, since then

vse odtléj, ves čas odtléj ever since
odtléj ne več never since
odtléj nisem nič slišal o njem I haven't heard of him since

oficir moški spol (-ja …) vojska (častnik) der Offizier (gardni Gardeoffizier, ladijski Schiffsoffizier, za določen čas Zeitoffizier, za zvezo Verbindungsoffizier, rezervni Reserveoffizier, sanitetni Sanitätsoffizier, štabni Stabsoffizier)

ogled [è] moški spol (-a …) die Besichtigung; der Augenschein ( pravolokalni Lokalaugenschein), pravo der Termin (lokalni Lokaltermin, Außentermin), die Inaugenscheinnahme, die Okularinspektion; uradni: die -beschau, -schau (mrliški Leichenschau, Leichenbeschau, Totenschau, veterinarski ogled mesa Fleischbeschau, veterinarski ogled živali die Tierschau)
inspekcijski ogled der Inspektionsbesuch
ogled mesta die Stadtrundfahrt
ogled obrata/tovarne die Betriebsbegehung, die Betriebsbesichtigung
hiša za ogled das Musterhaus
poslati na ogled zur Ansicht schicken
ogleda vreden ansehenswert, sehenswert, sehenswürdig
čas za oglede die Besichtigungszeit
po ogledu nach dem Augenschein
šele po natančnejšem ogledu auf den zweiten Blick

ogrevanj|e³ [é] srednji spol (-a …) šport das Aufwärmen
čas ogrevanja die Aufwärmzeit

okenc|e² [ô] srednji spol (-a …) v banki, na pošti ipd.: der Schalter (za informacije Auskunftsschalter, bančno Bankschalter, blagajniško Kassenschalter, za prodajo znamk Briefmarkenschalter, za sprejem in izdajo prtljage Gepäckschalter, za prodajo vozovnic Fahrkartenschalter, paketno Paketschalter, plačilno Zahlschalter, poštno Postschalter)
prostor z okenci der Schalterraum
služba pri okencu der Schalterdienst
uradne ure pri okencu Schalterstunden množina
uradnik pri okencu der Schalterbeamte
uslužbenec/uslužbenka pri okencu der/die Schalterangestellte
čas zapiranja okenc der [Schalterschluß] Schalterschluss

okrasno drevo stalna zveza
(o vrsti drevesa) ▸ díszfa
Zdaj je najprimernejši čas za sajenje vseh okrasnih dreves, grmovnic in živih mej. ▸ Most van a legmegfelelőbb idő a díszfák, díszcserjék és élősövények ültetésére.

okupacij|a ženski spol (-e …)

1. (trajna zasedba) die Besatzung, die Okkupation
čas okupacije die Besatzungszeit

2. (krajša zasedba) die Besetzung

omején (umsko) borné, obtus, stupide, imbécile ; familiarno bouché, simple (ali faible, pauvre) d'esprit, cruche, gourde, nigaud, lourd ; (zmanjšan) limité, restreint, réduit, étriqué ; (prostorsko) localisé, circonscrit

omejene pamete d'esprit obtus (ali borné, lourd, épais)
omejena hitrost, vidljivost vitesse ženski spol, visibilité ženski spol limitée
družba z omejenim jamstvom société ženski spol à responsabilité limitée
v omejenem obsegu dans des proportions réduites
omejena sredstva moyens moški spol množine limités (ali restreints), ressources ženski spol množine limitées (ali restreintes)
omejena naziranja opinions ženski spol množine restreintes
imeti omejen delovni čas avoir un temps de travail réduit
požar je bil hitro omejen l'incendie moški spol a été vite localisé (ali circonscrit)

omnis -e (etim. nedognana beseda)

1. ves: o. fortuna Ci., o. cetera praeda L.; večinoma pl.: ea apud omnes gentes fiunt Ci., omnibus aedificiis pepercit Ci., cetera omnia Ca., alia omnia Ci. ali omnia alia Plin. iun., alii omnes S., L., reliqui magistratūs omnes L.; subst.: omnes Ci. vsi (ljudje), constat inter omnes N. splošno je znano, omnium libertas N., omnium opinio Ci. splošno; s partitivnim gen.: Macedonum omnibus L.; zelo pogosto v partitivnem gen.: omnium potentissimus N. ali miserrimus Ci.; neutr. omne: Ter., Lucr., Pr., poscet omne, quod exaravero Ci., tu pulses omne, quod obstet (po nekaterih izdajah obstat) H.; omnia vse: Ter., O., omnia facere Ci. vse storiti, vse poskusiti, per omnia ducere V. povsod izvajati, omnia malle quam bellum L., cum Patrone Epicurio mihi omnia sunt Ci. ep. s Patronom Epikurijem se prav dobro razumem, alia omnia sibi cum collega ratus S. meneč, da mora opravljati vse druge stvari (posle) skupaj s stanovskim kolegom, in eo sunt omnia Ci. na tem stoji vse, od tega je odvisno vse, tutus et ad omnia (v vsakem oziru) opportunus locus L., ante omnia L. predvsem, posebej, zlasti, per omnia L., Q., Vell. v vsem, eadem omnia Pl., Ter., Plin. iun. vse isto, prav isto, alia omnia Plin. iun. zgolj drugo (kaj drugega), nasprotno; od tod: in alia omnia ire ali discedere Ci. ali transire H. nasprotno trditi, drugega (nasprotnega) mnenja biti; omnia esse (o osebah) biti vse, vse veljati, biti desna roka: hic enim omnia erat Varr., Demetrius iis unus omnia est L.; poseb. acc. adv. (= gr. πάντα) = per omnia v vsem: Sen. ph., Aur., omnia Mercurio similis V.

2. vsak(do), sleherni, vsakteri: Lucan., Stat., Val. Fl., militat omnis amans O., omni die Gell., omnibus mensibus Ci. vsak mesec, omnibus annis Plin., Plin. iun., omni tempore C. vsak čas, zmeraj, vedno, vsekdar, triremes omnes C. same (zgolj) troveslače, omnes (zgolj) secundos proventus rerum exspectare C., o. ordo Ci. sam, omne eiusmodi negotium Ci., omnis pax bello utilior Ci., sine omni periculo Ter. brez sleherne nevarnosti, omnis fraus et perfidia Ci.; pogosto = vsakokrat, vsakikrat, vsakič, vselej: omnis veretur amor Pr., quaedam gallinae omnia gemina ova pariunt Plin. vsakokrat dve jajci.

3. vsak(ršen), vsakovrsten, najrazličnejši: olus o. H., omnibus precibus petere C., omnibus tormentis necari C. z vsakovrstnimi mučili, kar si jih je moč izmisliti, omnibus rebus C. kakor koli, na vse možne načine, v vsakem oziru, omnes flosculos carpam Ci., omnibus superstitionibus obnoxius L.

4. ves, vesoljen, cel(oten); večinoma sg.: o. insula ali Gallia omnis C. ves otok, celotna Galija = v svoji celotnosti, iuventus V., commeatus, pecunia N., Ci., haec omnis oratio mea est Ci., terras omni dicione tenere V. v neomejeni oblasti, socios litore ab omni advocat V., non omnis moriar H., incantusque sui ruit omnia Stat.

Opomba:

1. omnis pomeni celoto kot vsoto delov, totus (quotus est) kot enoten pojem.

2. n. pl. je v 6. stopici heksametra tudi dvozložen: V., Lucr.

open¹ [óupən] pridevnik (openly prislov)
odprt (tudi medicina npr. rana)
svoboden, javen, dostopen (to komu; npr. park)
odprt (morje); nezavarovan, izpostavljen (motor); nezložen, odprt (časopis); prost, nezaseden (službeno mesto)
figurativno dovzeten (to za)
figurativno izpostavljen (to čemu)
odkrit, neprikrit, očiten (zaničevanje, skrivnost itd.); odkrit, odkritosrčen (značaj, pismo itd.); radodaren, darežljiv; odprt, neodločen, nerešen (vprašanje, borba itd.)
figurativno prost, dovoljen (lov, ribolov itd.); prost (čas); vrzelast, škrbast (zobovje); ne gosto naseljen; luknjičav (tkanina, ročno delo)
ekonomija odprt, tekoč (račun)
slovnica odprt (vokal, zlog)
navtika ploven, nezaledenel, brez megle

in the open air na prostem
with open arms z razprostrtimi rokami, z ljubeznijo
open book odprta knjiga, figurativno odkrit človek
to be open with biti s kom odkritosrčen
to be open to biti za kaj dovzeten
open and above board odkritosrčen
pravno in open court v javni razpravi
pravno open and shut case nezapleten primer
open day jasen dan
ekonomija, politika the open door politika svobodne trgovine
to force an open door izrabljati darežljivega človeka
with open ears pazljivo (poslušati)
with open eyes zavestno, z odprtimi očmi
figurativno to keep one's eyes (ears) open imeti kaj pred očmi, budno paziti na kaj
with open hands z odprtimi rokami, darežljivo
to keep a day open pridržati si prost dan
to keep open house (ali door) biti gostoljuben
to lay open razodeti, odkriti, pokazati
to lay o.s. open to izpostavljati se čemu
open ice led, skozi katerega je še možna plovba
open letter odprto pismo (v časopisu)
to leave open pustiti(vprašanje) odprto
to leave o.s. wide open to s.o. pokazati komu svojo slabo stran
to lie open to biti izpostavljen
ekonomija open market svoboden trg
an open mind bistra glava
with open mouth z odprtimi usti
vojska open order razmaknjena vojaška formacija
open port odprta luka
open question odprto vprašanje
open secret javna tajna
open sesame lahek dostop
ameriško open shop podjetje, ki ne dela razlik med sindikalisti in nesindikalisti
open spaces javni parki (zemljišča)
open season za lov in ribolov dovoljena sezona
open town vojska odprto mesto, ameriško mesto kjer je vse dovoljeno (hazardiranje prostitucija itd.)
open time čas, dovoljen za lov
to throw open for urediti, pripraviti, odpreti komu
pravno open verdict uraden odlok o smrti brez navedbe vzroka
open water plovna, nezaledenela voda
open weather milo vreme
open winter mila zima

operacij|a¹ ženski spol (-e …)

1. (faza) der Vorgang
delovna operacija der Arbeitsvorgang, der Arbeitsgang
tehnika čas med dvema operacijama die Ausregelzeit

2. (podvig) das Unternehmen

3. vojska die Operation, das Unternehmen
bojne operacije Kampfhandlungen množina, Kriegshandlungen
področje operacije das Operationsgebiet

opportūnus 3, pozneje tudi ōportūnus 3, adv. -ē (prim. Portūnus, portus, importūnus = blizu pristanišča)

1. primeren, prilegajoč se, na ugodnem kraju stoječ (ležeč), priročen, pripraven, ugoden: loca S., habent oppidum opportuno loco Ci., urbs Ci., urbs opportunissima egregio portu L.; z dat. finalis: collis opportunus usui S., regio o. explicandis Cu., locus opportunus consiliis an adversus Q.; z ad: locus tutus et ad omnia opportunus L., o. ad aciem instruendam C.

2. metaf.
a) (časovno) ugoden, pravi, primeren, ustrezen, prigoden, priložnosten: Pl., Ter. idr., tempus C., Ci., aetas opportunissima Ci., nequiquam opportuna res cecidisset S. ugodna priložnost bi se bila zastonj naključila (pojavila), opportunum est (pravi čas je), ut haec nobis dicantur Aug., videor venisse … opportune Ci. ob pravem času, nox opportune emissa L., nuntiis opportunissime allatis C.; z dat. finalis: nox opportuna est eruptioni L., insidiis opportunum tempus Val. Max.; predik. (o osebah): consilio opportuni (ob pravem času) (sc. venerunt) L.
b) (o osebah) dober (za kaj), spreten, umetelen, pripraven, sposoben, zmožen česa: homines S., opportunos sibi cognovit S., Quinctius, minime opportunus vir novanti res L., his audiendis credendisque opportuna multitudo L. ki je take govore rada poslušala in jim verjela, ad haec magis opportunus nemo est Ter. za to ga ni pripravnejšega (primernejšega) človeka, opportune accidit C. lepo se ujema (se je ujelo, pripetilo, je naneslo); v slabem pomenu nagnjen k čemu, podvržen čemu (npr. kaki bolezni), dovzeten za kaj: opportunior morbis corpora Plin., qui his oppositus est Cels.; (o stvareh) prikladen, pripraven, primeren, raben, uporaben, služeč čemu, koristen, prídoven (v prid), dober: o. iocus Q., aetatem habes opportunissimam Ci., Iugurthae omnia alia opportuna S., ceterae res … opportunae sunt singulae rebus singulis Ci., res … opportuna fuit si forte et idonea flammis Lucr. vnetljiva in primerna za gorenje.
c) nastavljen, izpostavljen (napadu idr.): Sen. ph., loco hostibus opportunissimo N., opportuna consilio urbs L., cavere, ne hosti opportunus fieret L. da ne bi sovražniku pokazal svoje slabosti, da bi se mu ne izpostavil, Romanus … opportunus huic eruptioni fuit L., perculsi pavore, simul opportuniores, quod intenti operi erant L., o. iniuriae S., Plin., Cels.; subst. opportūna -ōrum, n (napadu) izpostavljena mesta: opportuna dividere praefectis L., locorum opportuna permunivit T.

opráviti (-im) | oprávljati (-am) perf., imperf.

1. fare, eseguire, sbrigare, compiere, disimpegnare; coprire:
opravljati svoje dolžnosti disimpegnare le proprie mansioni
opraviti izpit dare, superare l'esame; pog. fare l'esame
opraviti svojo dolžnost fare, compiere il proprio dovere
opraviti nalogo eseguire un compito
opraviti nakupe fare acquisti
opraviti operacijo fare, eseguire un'operazione
pog. opraviti malo, veliko potrebo fare un bisognino, i propri bisogni
opravljati funkcijo coprire una carica
opraviti hišna dela sbrigare le faccende domestiche

2. combinare, riuscire a fare:
s solzami ne boš nič opravila col pianto non combinerai niente

3. liquidare; troncare (con qcn., con qcs.); rifiutare, respingere:
z njim sem opravil con lui ho troncato, l'ho mollato
nakratko opraviti s predlogom respingere la proposta

4. pren. esser finito, fallito:
kot igralec je opravil è un attore finito

5. imeti opraviti s aver da fare con, occuparsi di:
imeti opraviti s kuho occuparsi di cucina
imeti opraviti z ljudmi aver da fare con la gente
nesrečo je zakrivil sam, slaba cesta ni imela pri tem nič opraviti l'incidente l'ha provocato lui, il cattivo fondo stradale non c'entra affatto

6. star. vestire
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če nas odkrijejo, smo opravili se ci scoprono stiamo freschi
opraviti svoje ure in oditi fare le proprie ore lavorative e andarsene
pren. bolezen je opravila svoje colpa della malattia, la malattia ha fatto il suo
dolgo je žalovala, a čas je opravil svoje lo aveva pianto a lungo, poi col tempo si consolò
zvabil jo je v gozd in opravil svoje la portò nel bosco e la violentò
pijača je opravila svoje a furia di bere si ubriacò, divenne un alcolizzato
nareč. opravljati živino dar da mangiare alle bestie, accudire alle bestie
opraviti s kom ammazzare qcn.
šport. opraviti z nasprotnikom liquidare l'avversario
še ni imel opraviti z žensko non era mai stato con una donna, non aveva mai avuto da fare con una donna
mat. opraviti računsko operacijo eseguire un'operazione
rel. opraviti spoved confessarsi
rel. opravljati službo božjo celebrare la messa