Franja

mŕč m
1. mrč, mrčava, magla od prašine, dima, vlage: iz -a se je pokazala ladja
2. polutama, polumrak, sumrak: dan se je nagnil v prvi mrč
3. svjetlost: v -u pastirskih ognjev

mrščávica ž
1. drhtavica, groznica od hladnoče, od slabosti, od uzbuđenosti, trešnja
2. dijal. sitna krša

mrtváščina ž u feudalizmu danak od pokojnikove zaostavštine, mrtvina

muōvere^*

A) v. tr. (pres. muōvo)

1. premakniti, premikati; gibati:
muovere i piedi pog. hoditi, gibati se
muovere la testa prikimati, odkimati
muovere la coda mahati z repom
muovere i primi passi shoditi
non muovere un dito pren. ne migniti s prstom

2.
muovere una macchina pognati stroj
muovere una causa a qcn. koga tožiti
muovere un inganno nastaviti past
muovere guerra napovedati vojno, napasti koga
muovere un rimprovero pokarati, grajati

3. vzbuditi, vzbujati; ganiti; (indurre) pripraviti do, navesti k; odvrniti, odvračati od:
muovere il pianto, il riso, l'invidia, la paura, la compassione vzbuditi jok, smeh, zavist, strah, sočutje
una scena pietosa che avrebbe mosso anche le pietre mučen prizor, ob katerem bi se še kamen razjokal
non ho potuto muoverlo dal suo proposito nisem ga mogel odvrniti od njegove namere

4. šah napraviti potezo

B) v. intr.

1. kreniti; iti (proti):
la colonna muoveva verso il confine kolona je šla proti meji

2. začeti, začenjati; pren. izhajati

C) ➞ muōversi v. rifl. (pres. mi muōvo)

1. kreniti, premakniti se, gibati se; oditi (tudi pren.); stopiti v akcijo:
nessuno si muova! naj se nihče ne gane!

2. (darsi da fare) prizadevati si, truditi se

3. pren. upreti se

4. biti ganjen:
muoversi a pietà usmiliti se
muoversi a sdegno biti ogorčen

múžljar -ja m ograda, taraba od dasaka krajnjača

mycosis [maikóusis] samostalnik
medicina mikoza, obolenje od gljivic

Myrō (Myrōn) -ōnis (-ōnos Mart.), m (Μύρων) Míron, sloveč kipar (livar, plastes) iz Elevter ok. l. 430, Polikletov sodobnik. Posebej so slovele njegove realistične atletske skupine in živalske podobe (npr. mukajoča, tele doječa krava na velikem atenskem trgu): Ci., O., Plin., Mart. — Od tod adj. Myrōnius 3 Mirónov, od Miróna izdelan: caput Corn.

nabútati -am
I.
1. napuniti, natrpati: nabutati koš s travo
2. izbubati, izlupati, istući, izlemati, izdevetati: nabutati koga
3. dijal. nabutati zid iz ilovice načiniti, sagraditi zid od ilovače
II. nabutati se najesti se, nabokati se, nakrkati se

nàčuhnuti -nēm ekspr. od daleč nekaj slišati: ovu novost sam načuhnuo, ali sigurno ne znam ništa

nàčuknuti -nēm ekspr. od daleč nekaj slišati: od nekud je načuknuo da bi se to moglo urediti preko Mehage

nàčuti nàčujēm ekspr. od daleč slišati: nešto sam načuo o tome, ali sad ne znam gdje i kako

nadíći (nàdīći) nàdīdēm
1. prekositi: ti si nadišla sve drugarice
2. od zgoraj, na gornji strani obiti

nàdimicōm prisl. po vrsti, od hiše do hiše: rabote su se radile nadimicom

nagajívka ž
1. ženski oblik od nagajivec
2. pjesma (pes-) koja zadirkuje, zadijeva (-deva), podrugljiva pjesma (pes-)

Nahaufnahme, die, posnetek od blizu

Naheinstellung, die, posnetek od blizu; nastavitev bližine

nàjahati -šēm
I.
1. jahajoč naleteti na, zadeti ob: najahali su na vuka
2. prekriti: sante najašu jedna na drugu
3. pognati: najahati konja
4. napasti, vztrajno zahtevati kaj od koga
5. najahati kome za vrat sesti komu za vrat
II. najahati se najahati se, najezditi se

nájlonke -lonk ž mn. najlonke, čarape od najlona

nájstnica ž naesnica, djevojka (de-) od 11 do 19 godina

nájstnik m naesnik, mladić od 11 do 19 godina