zločín crimen m ; delito m (grave)
zakriviti zločin cometer un delito, cometer (ali perpetrar) un crimen
velik zločin crimen capital
politični zločin crimen político
seksualni zločin delito (de motivación) sexual
zločin in kazen crimen y castigo
Zadetki iskanja
- zmléti (zméljem) perf. ➞ mleti
1. macinare, tritare:
zmleti koruzo, pšenico macinare il granturco, il grano
2. pren. (streti, zdrobiti) stritolare, schiacciare
3. pren. (uničiti, porušiti) schiacciare, polverizzare; distruggere:
zmleti sovražnika schiacciare il nemico
zmleti velik kos kruha sgranocchiare un tozzo di pane
pren. če ga dobim v roke, ga bom zmlel se mi viene fra le mani, lo faccio a pezzi
pren. zmleti koga v sončni prah ridurre in polvere, annientare qcn. - znánec acquaintance
neki moj znánec an acquaintance of mine
eden mojih znáncev one of my acquaintances
imamo velik krog znáncev we have a large circle of acquaintances
tam sem srečal nekaj starih znáncev there I met a few old acquaintances - zópet adv.
1. di nuovo, nuovamente, ancora; (kot glagolske predpone) ri-, re-, rim-, rin- ➞ znova:
znova, zopet narediti rifare
znova, zopet napisati riscrivere
zopet si tukaj sei di nuovo qui
zopet ti presneti davki! ancora queste benedette tasse!
2. (poudarja nasprotje) invece, poi:
nekateri so bili za, drugi zopet proti alcuni erano a favore, altri invece contro
pridelek ni velik, pa zopet ne majhen il raccolto non è granché ma poi neanche piccolo
3. pren. (poudarja zanikano trditev) poi:
tako hudo pa zopet ni tanto male poi non si sta - zu2 Adverb proti (der Stadt zu gehen iti proti mestu), v smeri (v smeri mesta); (geschlossen sein) zaprt (die Tür ist zu vrata so zaprta); kar (schrei nur zu kar kriči); zu + Adjektiv / Adverb preveč, pre- (zu groß preveč velik, prevelik)
- žénskar hombre m mujeriego; aficionado m a las faldas; mariposón m ; tenorio m
on je velik ženskar (él) tiene el corazón de alcachofa - ἁδρός 3 poln, dorastel, zrel, močen, velik, gost χιών.
- ἀ-θέσφᾰτος 2 (θεός, φημί) ep. poet. neizmerno velik (dolg); brezštevilen, preobilen, neskončen.
- αἴητος 2 ep. = ἄητος sopihajoč; silen, velik.
- ἁμαξιαῖος 3 (ἅμαξα) tako velik, da napolni cel voz λίθος, dovolj za tovorni voz, ogromen.
- ἀ-μήχᾰνος 2 (μηχανή) 1. act. kdor si ne more (ne ve) svetovati ali pomoči, v zadregi, v stiski, τινός zaradi koga, nezmožen, nesposoben εἴς τι, δρᾶν ἔφυν ἀ. po svoji naravi sem nezmožna (tako) ravnati; γυνή trapast, prismojen; ἀμηχάνως ἔχω ne morem, sem nesposoben. 2. pass. za kar ni pomoči (sredstva) a) težaven, nemogoč, nedosežen; ἀμήχανόν ἐστι nemogoče je; ἀμήχανός ἐσσι πιθέσθαι pretrmast si, da bi …, nikakor te ni mogoče prepričati; ὁδὸς ἀμήχανος εἰσελθεῖν pot, po kateri ni mogoče hoditi; ἀμήχανα nemogoče stvari; b) neverjeten, nepopisen, neizrekljiv; τὸ κάλλος nepopisna, zelo velika lepota; ἀμήχανος ὅσος nepopisno, neizrečeno velik; ἀμήχανοι τὸ πλῆθος nešteta množica; ἔργα strašen, grozen; ἀμήχανα παθεῖν grozno, strašno trpeti; ἀμήχανον ὅσον χρόνον silno dolgo časa; c) ki se ne da premagati (ozdraviti, odvrniti); ὄνειρος nerazumljiv, ki se ne da razložiti; συμφορά, κακόν nepremagljiv, neodvraten; νόσος neozdravljiv; ἀμήχανός ἐσσι tebi ni nihče kos.
- ἀ-μῡ́θητος 2 (μυθέομαι) neizrečeno mnog, – velik, neštet, brezštevilen, neštevilen.
- ἀντί-παλος 2 (πάλη) 1. kdor se bori proti komu, boreč se nasproti komu, nasprotujoč, nasproten, sovražen, γνῶμαι nasprotujoča si mnenja; subst. ὁ ἀντίπαλος nasprotnik, sovražnik, tekmec, τὸ ἀντίπαλον nasprotje, nasprotna stranka, nasprotni tabor. 2. kdor je v ravnotežju, kdor kaj odtehta; a) enak, enako velik (močan) τριήρης, δέος; primeren ἤθη, ποιναί; kos, ἐς ἀντίπαλα καθίσταμαι imam enake moči s kom, sem v ravnotežju, nisem več močnejši od sovražnika; b) neodločen, ἀντίπαλα ναυμαχέω bijem neodločeno morsko bitko.
- ἀξιό-χρεως 2, ion. ἀξιόχρεος 2, n. pl. -χρεα ki zadostuje potrebi; tako velik (dober, važen) kakor je potreba; zadosten, primeren, vreden, sposoben, vrl, polnoveljaven, tehten, utemeljen πρόφασις, verodostojen μάρτυς; πόλις, δύναμις znamenit, znaten, precejšen.
- Ἀπατούρια, τά [Et. ἀ cop. + πατήρ; primeri ὁμοπάτορες] apaturije, velik atensko-jonski praznik; tedaj so se otroci vpisovali v svoje "bratovščine" (φρατρίαι).
- ἄ-πληστος 2 (πίμπλημι) 1. neizpolnjen, prazen. 2. nenasiten, lakomen, neizmerno velik χαρά.
- ἀ-τρεκής 2 (ἄτρακτος) točen, natančen, zanesljiv, preskrben, istinit, gotov, resničen; δεκὰς ἀτρεκές ravno deset; δόξα velik; τὸ ἀτρεκές popolna resnica. – adv. ἀτρεκές, -έως resnično, neovržno.
- αὐξάνω, praes. in impf. tudi αὔξω, ep. ion. ἀέξω [Et. kor. aweg; αὔξω iz ἀϝέξω, nem. wachsen; lat. augeo (iz aug-) – avgm. ηὐξ-, ion. αὐξ-, fut. αὐξήσω, aor. ηὔξησα, pf. ηὔξηκα, pass. pf. ηὔξημαι, aor. ηὐξήθην, fut. αὐξηθήσομαι, αὐξήσομαι] 1. act. a) trans. (po)večam, (po)množim, povišam, pospešujem, storim, da raste, uspeva, postane močno, podpiram, slavim, proslavljam; b) intr. = pass. rastem NT. 2. pass. množim se, rastem, napredujem, uspevam, razvijam se, povzdigujem se, ἐλλόγιμος ηὐξήθη postal je ugleden; μέγας postanem velik.
- ἄ-φατος 2 (φημί) ion. poet. neizrečen, nedopoveden, zelo velik, neštet, ogromen, mogočen, grozen, strašen.
- βρενθῡ́ομαι d. m. [Et. kor. gwrendh- "naraščati, kipeti"; slov. o-grod-je, lat. grandis, velik, gršk. βρένθος ošabnost] baham se, šopirim se, moško se nosim.