Franja

tóliko tanto

dvakrat toliko dos veces tanto
še enkrat toliko otro tanto; el doble
toliko kot tanto cuanto
toliko bolj tanto más
toliko hitreje con tanto mayor rapidez
toliko bolje tanto mejor
toliko manj (več) tanto menos (más)
toliko je pretrpel ha sufrido tanto y tanto
dal bom prav toliko yo daré otro tanto

tolikš|en [ó] (-na, -no) so (groß, lang)
prav tolikšen [ebensogroß] ebenso groß, [ebensolang] ebenso lang …
tolikš kot so (groß, lang, schwer …) wie
še enkrat tolikš noch einmal so (groß, lang …)

tomber¹ [tɔ̃be] verbe intransitif pasti (padem); planiti (sur na); zadeti, naleteti, slučajno srečati (sur quelqu'un koga); théâtre propasti, doživeti neuspeh; izlivati se (reka); strmoglaviti (letalo, plezalec); priti (sur na) (pogovor); pripasti (sur quelqu'un komu); priti iz rabe, zastareti; oslabeti, pojemati, popustiti; poleči se (veter); umiriti se (morje); ohladiti se (jeza); izpasti, izpadati (zobje, lasje); pasti na (praznik)

tomber un lundi pasti na ponedeljek; nastopiti, pasti (noč); verbe transitif, familier na tla vreči, zrušiti, podreti, poraziti; zapeljati (une femme žensko)
il tombe de la pluie, de la grêle, de la neige dežuje, toča pada, sneži
il tombe à seaux lije kot iz škafa
sa colère est tombée jeza se mu je ohladila
sa joie tomba njegovega veselja je bilo konec
la pièce est tombée (à plat) gledališka igra je doživela neuspeh
les bras m'en tombent sem čisto osupel; ne morem več
tomber bien, mal o pravem, nepravem času priti; dobro, slabo naleteti
avoir un nez qui tombe imeti kljukast nos
faire tomber podreti na tla, prevrniti
faire tomber les difficultés odstraniti težave
faire tomber le gouvernement zrušiti vlado
laisser tomber quelqu'un (familier) pustiti koga na cedilu
faire tomber quelque chose spustiti na tla kaj, figuré opustiti kaj
tomber d'accord sporazumeti se, zediniti se, soglašati
tomber amoureux de quelqu'un zaljubiti se v koga
tomber en arrêt obstati, ustaviti se, postati (postojim)
tomber sur un bec de gaz (familier) naleteti na nenadno, nepremagljivo oviro
tomber sur quelqu'un planiti, vreči se na koga
tomber sur les bras de quelqu'un pasti komu v breme
cet argent tombe du ciel ta denar je prava mana z neba
tomber sous le coup d'une loi pasti, priti pod zakon
tomber en défaillance omedleti, onesvestiti se
tomber en démence zblazneti
tomber en désuétude priti iz rabe, zastareti
tomber en disgrâce priti v nemilost
tomber en faute pogrešiti
tomber les quatre fers en l'air pasti na hrbet (o konju)
tomber en flammes zrušiti se v plamenih (o letalu)
tomber avec grâce (figuré) znati izgubiti, dobro prenesti poraz
tomber de toute sa hauteur pasti, kot je kdo dolg in širok
tomber juste o pravem času, ravno prav priti
tomber sous la main de quelqu'un pasti, priti komu v roke
tomber malade zboleti
tomber des nues, de son haut (figuré) kot z neba, iz oblakov pasti, biti zelo presenečen, osupel
tomber dans l'oubli pasti, priti v pozabo
tomber en panne (automobilisme) imeti defekt, okvaro
tomber dans le panneau (familier, figuré) nasesti, iti na led
tomber sur ses pieds, debout (figuré) pasti na noge, imeti srečo v nesreči, srečno jo izvoziti
tomber en proie à quelque chose postati plen česa, vda(ja)ti se čemu
ça tombe à propos, à pic, à point to pride ravno prav
tomber (raide) mort mrtev se zgruditi, se zrušiti na tla
tomber à la renverse pasti vznak
tomber en ruines razpasti, razrušiti se; propasti
cela tombe sous le sens to je jasno, očitno
tomber de sommeil, de fatigue s težavo se držati na nogah od spanca, od utrujenosti
tomber à terre pasti na tla, figuré biti bob ob steno
tomber la veste odložiti suknjič, familier zavihati rokave, krepko se lotiti dela
tomber un adversaire zrušiti, premagati nasprotnika
cet article m'est tombé sous les yeux ta članek mi je (slučajno) prišel v roke

tono moški spol ton, glas, zvok; poudarek; tonska lestvica; pesem, napev; moč; takt, vedenje; stil

bajar el (ali de) tono milejše strune ubrati
el buen tono bonton, lepo vedenje
de gran tono odličen, fin
a este tono na ta način
baile de gran tono gala ples
reunión de tono odlična družba
dar (el) tono (gl) uglasiti; ton dajati
darse tono važnega se delati, bahati se
darse tono de sabio bahati se s svojim znanjem
no es de tono ne spodobi se
estar a tono dobro se počutiti; ugoden biti; prilegati se, prav priti
mudar de tono spremeniti ton
poner a tono na pravo mero nazaj postaviti
poner en (ali a) tono uglasiti (klavir itd.)
ponerse a tono prilagoditi se; priti v (dobro) razpoloženje
subir(se) de tono močnejše strune ubrati

tort [tɔr] masculin krivica; krivda, napaka; škoda

à tort po krivici, po krivem
à tort et à travers nepremišljeno, lahkomiselno, tjavdan
à tort ou à raison po krivici ali po pravici
j'ai tort nimam prav
tu as tort de tant fumer nimaš prav, da toliko kadiš
il a le tort de parler trop ima napako, da preveč govori
donner tort à quelqu'un ne dati prav komu
les faits m'ont donné tort dejstva so pokazala, da nisem imel prav
être dans son tort, être en tort ne imeti prav, biti krivičen
faire tort à quelqu'un delati komu krivico, škodovati komu
on me fait tort krivica se mi godi
fuire du tort à quelqu'un oškodovati koga, škodovati komu
se faire du tort škodovati si
Tu fais comme ceci? C'est un tort. Ti delaš tako? To je napak.
mettre quelqu'un dans son tort narediti koga krivega
parler à tort et à travers tjavdan govoriti
soupçonner quelqu'un à tort po krivici koga sumiti

tōrto² m krivica; krivda; žalitev:
a torto po krivici
a torto o a ragione upravičeno ali ne
avere torto ne imeti prav
avere torto a fare qcs. motiti se v čem
dare torto a qcn. komu ne dati prav
essere dalla parte del torto ne imeti prav, ravnati narobe
fare torto a qcn. delati komu krivico
fare torto a qcs. biti v nasprotju s čim
ti fa torto ni tebe vredno
fare un torto zagrešiti krivico, biti nepošten do

totiē(n)s, adv. (tot) tólikokrat, tólikrat: totiens morti me obtuli Ci., itque reditque viam totiens V. — V korelaciji: totiens, quotiens praescribitur, Paenem citare Ci., subeunda dimicatio totiens, quot coniurati superessent L.; pesn.: ter die totiensque (in prav tolikokrat) nocte H.

tout [tu] masculin, pluriel touts, celota

le tout et la partie celota in del
du tout au tout popolnoma
changer du tout au tout popolnoma (se) spremeniti
du tout, pas du tout, point du tout nikakor ne
il ne fait pas froid du tout prav nič ni mraz
rien du tout prav nič, čisto nič
il n'a rien dit du tout prav nič ni rekel
le tout est de (vaincre) glavno je (zmagati)
former un tout tvoriti, oblikovati celoto
vendez le tout prodajte vse!
risquer le tout pour le tout vse na kocko staviti

tout¹ e [tu, t] adjectif, pluriel tous, toutes [tu, tut], ves, cel; vsak

à tout prendre v celem, v splošnem
après tout končno, prav za prav, sicer pa
de toute(s) sorte(s) vsake vrste, vseh vrst
en tout pays povsod
en tout temps ob vsakem času
malgré tout kljub vsemu
(pendant) toute l'année (skozi) vse leto
sur toute chose predvsem
somme toute v celem (vzeto), v splošnem
en tout cas v vsakem primeru
voilà tout to je vse
une fois pour toutes enkrat za vselej
le Tout-Paris najznamenitejše osebe Pariza
une vie toute de soucis skrbi polno življenje
tout autant prav toliko, prav tako
tout de bon popolnoma resno
tout cet été vse to poletje
tout comme prav tako kot, kot da
tout un chacun vsak človek, vsi
tout à coup nenadoma
tout d'un coup na mah
tout à fait popolnoma
toutes les fois que ... vsakikrat, ko ...
tout à l'heure pravkar
tout de même kljub temu
tout au moins vsaj, najmanj
tout ce qu'il y a de plus (vrai) zelo (resnično)
tout le monde vsi
toute personne vsaka oseba, vsakdo
tout au plus kvečjemu, največ
tout le reste vse ostalo
tout riche qu'il soit naj je še tako bogat
tous les trente six du mois (figuré) nikoli
tout de suite takoj
à toute vitesse z vso hitrostjo
à tout venant komur koli
de toute beauté zelo lep
tous (les) deux oba
c'est tout un to je vseeno
c'est tout dire s tem je vse povedano
tout est là v tem je problem
ce n'est pas tout de ... ni dovolj, da ...
être tout yeux, tout oreilles napeto gledati, poslušati
elle était toute à son travail bila je vsa zatopljena v svoje delo
elle avait tout d'une mère imela je vse lastnosti matere
tout en mangeant il parcourait le courrier čeprav, medtem ko je jedel, je prebiral pošto
tout est bien qui finit bien (proverbe) konec dober, vse dobro

trāns-ferō (trā-ferō) -ferre, trānstulī, trānslātum in trālātum (trāns in ferre)

1. nesti, nositi, spraviti (spravljati) kam, prenesti (prenašati): Pl. idr., ad se ornamenta transtulit Ci., signa e statione C., quae signa e balneo in cubiculum transferri non possunt Ci., simulacrum Carthaginem translatum Ci.; o rastl. presaditi (presajati), prestaviti (prestavljati): semina e terrā in terram Varr., brassicam Col., ex arbore in arborem Varr. (pre)cepiti; o osebah: aliquem trans Alpes usque Ci., aegros Cael., illinc huc transfertur virgo Ter., transfer te Glycerae in aedem H. spravi se, pojdi; occ. mimo nesti (nositi): coronam regiam in triumpho L., in triumpho militaria signa L.

2. metaf.
a) prenesti (prenašati), preložiti (prelagati), prestaviti (prestavljati), preseliti (preseljevati): castra trans Rhenum L., castra Baetim Auct. b. Alx. na drugo stran (onstran) Betisa, čez Betis, castra ultra eum locum C., bellum in Italiam L., bellum in Celtiberiam C., belli terrorem ad urbem L. zanesti, copias in Boeotiam Iust., regnum ab sede Lavini V., omnia Argos V., concilium Lutetiam C., Sullam ex dignitate in impiorum partem Ci.
b) prenesti (prenašati) na koga, pustiti (puščati), da preide kaj na koga drugega, zvrniti (zvračati) kaj na drugega, nakloniti (naklanjati), drugam obrniti (obračati): ut summa imperii transferretur a Lacedaemoniis ad Athenienses N., crimen in nos Ci., causam in se N., invidiam in quos putabant transferre non poterant Ci., amorem alio H. nakloniti čemu drugemu, calores, servitium Pr., sermonem alio Ci. govorico usmeriti drugam (obrniti na drugo stran), animum ad accusandum Ci.; refl.: se ad artes transferre Ci. usmeriti se na umetnosti, usmeriti pozornost na umetnosti, posvetiti se umetnostim; occ. spremeniti (spreminjati): rem in novam speciem O., in o litteram secundae syllabae Q., tempora Q. zamenjati (zamenjevati) (npr. pr. s fut.).
c) prepisati (prepisovati, prepisavati), zapisati (zapisovati, zapisavati): verba in chartas suas Ph., in tabulas Ci., translati versus Suet. prepisani = po drugih povzeti, iz drugih zajeti.
d) (v drug jezik) prestaviti (prestavljati), preložiti (prelagati), prevesti (prevajati): istum ego locum totidem a Dicaearcho transtuli Ci., ut ipsis eorum verbis utar, qui haec ex Graeco transtulerunt Q., transferre eius volumina in linguam Latinam Plin., aliquid Latine ad verbum Q., aliquid his verbis Q.
e) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) kaj v (na) kaj, rabiti, porabiti (porabljati), posvetiti (posvečati): tempus in me custodiendum Ci., quod (sc. genus) ab Ennio positum in unā re ad multas transferri potest Ci., definitionem in aliam rem Ci., stelionum nomen in maledictum Plin. obrniti (spremeniti) v psovko, narediti iz … psovko; kot prevod gr. μεταφέρειν = (upo)rabiti (uporabljati) v prenesenem pomenu (figurativno, metaforično), prenesti (prenašati): utamur verbis aut propriis aut iis, quae transferuntur Ci., verba tralata Ci. ali translata Q. podobe, prispodobe, prenosi, metafore, translatum exordium Ci., Q. uvod, ki ne sodi prav k stvari, ki ni vzet iz stvari same, vocabula piscium pleraque translata sunt a terrestribus ex aliqua parte similibus rebus, ut „anguilla, lingulaca“ Varr.; prim.: affectus suos in fabellas transferre Ph. svoja občutja (čustva) prenesti (preliti) v basni („pobasniti“).
f) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati) (na poznejši čas): reliquit annum suum seseque in annum proximum transtulit Ci. in je preložil kandidaturo (za preturo) na … , causam in proximum annum Cael. ap. Ci.

Trauerspiel, das, žaloigra; figurativ es ist ein Trauerspiel, [daß] dass ... prav žalostno je, da ...

trȅbati trȅbām (ijek., ek.)
1. biti treba: znaš kako bi trebalo da bude; ne treba da ideš na put; treba sto godina da se to popravi
2. biti potrebno, morati: treba da poštuješ roditelje; ja ću ti katkad trebati; ovo nije kao što treba da bude to ni tako kot bi bilo prav; tako ti i treba to si tudi zaslužil, prav ti je, prav se ti je zgodilo
3. potrebovati: trebalo mu je mnogo vremena dok svrši poslove

triumphus (stlat. triumpus) -ī, m (morda izpos. iz gr. ϑρίαμβος trojni korak; od tod „slovesni sprevod“ ali „slavnostna pesem“ v čast Bakhu)

1. triúmf, zmagoslavni sprevod, zmagoslavje. Če si je kak vojskovodja priboril vojno zmago, s katero je razširil meje rimskega imperija, mu je senat priznal slavnosten vhod v Rim (alicui triumphum decernere Ci. ali deferre L.). Oblečen v zlatovezeno togo (toga picta) in tuniko, okrašeno z uvezenimi palmovimi vejami (tunica palmata), ovenčan z lovorjevim vencem in držeč v roki slonokoščeno palico ali žezlo se je peljal skozi zmagoslavna vrata (porta triumphalis) v mesto na vozu, ki so ga vlekli beli konji (albi equi). Pred vozom so korakali vklenjeni ujetniki (per triumphum ducere Ci.), prav tako so spredaj nosili plen, vojaki pa so peli slavospeve ali pa tudi zabavljice na račun triumfatorja in vpili „io triumphe“: L., Ci., Suet. Senat je triumfatorja spremljal na Kapitol, kjer je ta žrtvoval Jupitru bele bike (albi greges Romanos ad templa deûm duxere triumphos V.): Plin., Ap. idr., tu dum precedis, „io triumphe“ dicemus H., triumphum deportare ex provinciā N., Ci. priboriti si zmagoslavje nad … , triumphum postulare, impetrare L., triumphum frequentare ali celebrare (o vojakih) L., triumphum agere de Liguribus L., de classe Ci. ali ex Etruriā, ex Aequis L. ali (z gen. osebe) Baiorum L. triumfirati (slaviti zmagoslavje) nad kom (čim); toda: Pharsaliae pugnae Ci. zaradi bitke pri Farzalu, in urbem reversus tres triumphos egit, unum ex Illyrico, alterum ex Actiacā victoriā, tertium de Cleopatra L., triumphus fuit tantum de nomine Fl. pri triumfu je bilo proslavljeno (navedeno) le njeno ime.

2. metaf. triúmf = slavna zmaga, zmagoslavje, zmagovit boj, starejše zmagodobitje: ut repulsam tuam triumphum suum duxerint Ci., luxuriae Plin., ex inimicorum dolore Ci., de se ipso Iust., pro victorialibus epulares (pri popivanju) triumphi Amm.

trōppo

A) agg. preveč:
c'è troppa gente preveč je ljudi

B) pron.

1. preveč (oseb):
qui siamo in troppi tu nas je preveč

2. preveč (količina):
non comprare altri vestiti, ne hai fin troppi ne kupuj drugih oblek, imaš jih preveč
ho troppo da fare preveč imam dela

C) avv.

1. preveč, pretirano, prekomerno:
è troppo bello per essere vero preveč je lepo, da bi bilo res
di troppo preveč
bere un bicchiere di troppo spiti kozarec preveč
qui sono di troppo tu sem odveč
troppo buono!, troppo gentile! zelo ste dobri, prijazni (vljudnostna fraza)
troppo poco zelo malo, premalo
mangiare troppo poco premalo jesti

2. zelo, mnogo
non troppo ne preveč, ne prav, ne posebno:
non mi sento troppo bene ne počutim se prav dobro

Č) m (kar je) preveč
PREGOVORI: il troppo stroppia
l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

trou [tru] masculin luknja; figuré vrzel; bedno stanovanje, brlog; populaire jama, grob; uho (šivanke); familier zakotna, odmaknjena vas

trou à fumier gnojiščna jama
trou d'obus lijak od granate
trou de la serrure luknja pri ključavnici
trou de sonde, de forage vrtina
trou du souffleur suflerjeva školjka
le trou normand (figuré) žganje, ki se pije sredi obeda
trou d'air zračna luknja (žep)
un petit trou pas cher odmaknjena vasica, cenena za letovanje
faire un trou à la bourse globoko seči v žep
faire un trou pour en boucher d'autres (figuré) napraviti nov dolg, da bi z njim poplačali druge (stare)
faire son trou (figuré) visoko se povzpeti, uspeti v življenju
il n'est jamais sorti de son trou on ni nikoli potoval, ne pozna prav nič sveta
avoir des trous de mémoire pozabljati
rester dans son trou (figuré) skri(va)ti se

trúd trouble, effort; exertion; pains pl; hard work, labour, toil; endeavour

trúda poln painful, troublesome
s trúdom with an effort
brez trúda without trouble, easily, effortlessly
z velikim trúdom with great difficulty
z lahkim trúdom easily
izgubljen trúd a waste of effort
trúd brez haska wasted effort
ves trúd je zaman pogovorno it's all a waste of time, pesniško it is labour lost
ni mi žal trúda I don't mind hard work, I don't shrink from hard work
hvala za vaš trúd I thank you for the trouble you have taken
z malo trúda with a little trouble, by taking a little trouble
po velikem trúdu sem uspel I succeeded after a great deal of trouble
ni vredno trúda it isn't worth while, it is not worth the trouble
veliko trúda si da(ja)ti to take great trouble
dal si je mnogo trúda, da (bi naredil izpit) he was at great pains to (pass the examination)
nobenega trúda se ne bati, se ne ustrašiti to spare no effort, to grudge no pains
povzročil, dal ti bom veliko trúda I'm going to cause you a lot of trouble
prav nobenega trúda si ne vzeti, dajati to take no trouble at all
ne varčevati s trúdom to spare no effort (ali no pains)
naredil sem to, da bi ti prihranil trúd I did it to save you trouble
biti tepen v zahvalo za svoj trúd to get a thrashing for one's pains
tratiti, zapravljati (svoj) trúd (figurativno) to plough the sand
ni si vzel niti trúda, da bi odgovril he didn't even take the trouble to answer

tu

1. hier
prav tu hierselbst, dahier; da

2. (tako, pri tem, takrat) da

3.
filozofija tu in zdaj hier und jetzt

tu [tü] pronom ti

tu as raison, (populaire) t'as raison (ti) imaš prav
être à tu et à toi avec quelqu'un biti v zelo tesnih odnosih s kom, tikati se s kom
dire tu à quelqu'un reči komu ti, tikati koga

tu

A) pron.

1. ti:
tu ed io potremo andare d'accordo midva se bova dobro razumela

2. (na začetku stavka podkrepi trditev)
tu, tu devi farlo prav ti moraš to storiti

3. (v brezosebni rabi)
tu non pensi a certe cose finché non ti capitano na nekatere stvari ne mislimo, dokler se nam ne pripetijo

B) m
dare del tu a koga tikati
essere, stare, trovarsi a tu per tu con qcn. biti s kom na štiri oči
parlare a tu per tu con qcn. govoriti neposredno s kom

tudi auch; (prav tako) ebenfalls
kot tudi als auch, sowie
ne le …, temveč/ampak tudi nicht nur …, sondern auch …
pa tudi und auch
tudi ne auch nicht, [ebensowenig] ebenso wenig
mit- (prizadet/napaden mitbefallen, praznovati mitfeiern, šteti mitzählen, zaslužiti mitverdienen)
tudi imeti besedo ein Wörtchen mitzureden haben
tudi jaz bi postavil vprašanje ich habe eine Gegenfrage
tudi jaz imam prošnjo ich habe eine Gegenbitte
tudi to se zgodi so etwas soll vorkommen
in tudi če … und sollte auch …