Franja

Zadetki iskanja

  • Rekordmarke, die, Sport rekord (tudi figurativ); eine neue Rekordmarke setzen postaviti nov rekord
  • relegar [g/gu] izgnati

    relegar a un rincón odstraniti, v kot postaviti
    relegar al olvido prepustiti pozabi
  • renflouer [rɑ̃flue] verbe transitif, marine zopet splaviti (tudi figuré)

    renflouer un navire échoué zopel splaviti nasedlo ladjo
    renflouer une entreprise zopet postaviti podjetje na noge
  • renuncio moški spol

    coger a uno en un renuncio koga na laž postaviti
  • reor, rērī, ratus sum (iz *rēi̯or postaviti v red, postaviti v plasteh, kor. *ar-, *are- ali *rē-; prim. gr. ἀραρίσκω, stvnem. garēdan paziti na, misliti na, got. urrēdan soditi, stvnem. rātan = nem. raten, stvnem. redja odgovor, govor, got. rathjan šteti, rathis = lat. ratio število, račun) na razumski osnovi, na osnovi preračunavanja, sklepanja pri sebi ugotavljati, računati, metaf. misliti, meniti, domnevati, soditi, smatrati: Ci., Q. idr., consul optumum factu ratus noctem quae instabat antecapere S.; z ACI: L. idr., hoc servi esse officium reor Pl., rentur eos esse, quales se ipsi velint Ci., non equidem insector delendave carmina Livi esse reor H.; z dvojnim acc.: omnia potiora fide Iugurthae rebatur S.; abs. kot vrinjeni stavek: nam, reor, nullus Ci. Od tod adj. pt. pf. ratus 3

    1. preračunan, izračunan, poseb. v zvezi: pro rata parte po nekem (gotovem) razmerju, v določenem (so)razmerju, sorazmerno: Ci. idr., militibus quaterna iugera pollicetur et pro rata parte centurionibus C., tudi samo: pro rata L. idr. = pro rata portione Plin. ali secundum ratam partem Vitr.

    2. (trdno) določen, odrejen, trden, utrjen, stalen, stanovit(en), gotov: astrorum rati immutabilesque cursus Ci., ratum tempus Ci., rata vita manet V.

    3. veljaven, zagotovljen, zajamčen, potrjen, resničen, nedvomen, gotov, veljaven, pravnoveljaven, pravnomočen (gr. κύριος; naspr. irritus, vanus): ea, si leges irritas feceritis, rata esse non possunt Ci., id iussum ratum ac firmum futurum Ci., ut amicitia societasque in aeternum rata sint T., ratissima beneficia Ca.; pesn.: rata sint visa sua precatur O. da se uresničijo = ebrietas spes iubet esse ratas H. = fac rata vata patris Mart.; rem ratam facere (habere, ducere) Ci., L. spoznati (imeti) za veljavno, odobriti, potrditi, aliquid mihi ratum est Ci. privolil sem v kaj (na kaj), odobril sem (kaj), potrdil sem (kaj), idque ratum (sc. esse) adnuit V. je to potrdil; subst.: cavere de rato Paul. potrditev, potrdilo; poznolat. rato habere, rato fieri Eccl.

    4. o osebah odločen, srčen, pogumen: potitur ratus Romulus praedam Enn.

    Opomba: Reor v pass. pomenu: Prisc. Ta nepopolni glag. se poleg pt. pf. ratus uporablja zgolj v pesništvu in visoki prozi in še tu večinoma le v pt. pf., ind. pr. in impf.; nedokazljiv je npr. pt. pr. in cj. impf. Pomni obl. rēre V. = reris, rebare V. = rebaris.
  • rèp tail; figurativno (vrsta) queue

    brez rèpa tailless
    lisičji rèp a fox's brush
    mahati z rèpom to wag one's tail
    stopiti mački na rèp to tread on the tail of the cat
    stisniti rèp med noge (figurativno, zbežati) to put one's tail between one's legs and run, to go off with one's tail between one's legs, to turn tail in face of the enemy, to tuck one's tail between one's legs
    postaviti se v rèp (v vrsto) to queue up
    to zame nima ne glave ne rèpa (figurativno) this is utter (ali sheer, arrant, rank) nonsense, I can't make head or tail of this
  • résidence [rezidɑ̃s] féminin bivališče, stanovanje; rezidenca; bivanje; skupina razkošnih stanovanjskih hiš

    résidence forcée, surveillée prisilno, nadzorovano bivanje
    résidence de service službeni kraj
    résidence secondaire drugo bivališče (npr. na deželi), vikend
    changement masculin de résidence sprememba bivališča
    chonger de résidence spremeniti, menjati bivališče
    établir sa résidence nastaniti se, vzeti si stanovanje
    mettre quelqu'un en résidence surveillée postaviti bivanje kake osebe pod nadzorstvo
  • resserre [rəsɛr] féminin shramba

    mettre des fruits, des outils dans une resserre postaviti, dati sadje, orodje v shrambo
  • restituire v. tr. (pres. restituisco) obnoviti, obuditi; povrniti, vračati (tudi ekst.):
    restituire il denaro prestato vrniti posojeni denar
    restituire a qcn. la parola pren. koga oprostiti sprejete obveze
    restituire una visita vrniti obisk
    restituire gli esuli alle loro case knjižno vrniti pregnance na njihove domove
    restituire qcn. nel suo grado koga spet postaviti na prejšnji položaj
  • restraint [ristréint] samostalnik
    omejevanje, omejitev, oviranje, preprečevanje; prisiljenost, prisila, spona, ovira, zadrževanje, zadržanost, rezerviranost; interniranje, nadzor (umobolnega)
    figurativno disciplina, brzdanje, obvladanje samega sebe; omejitev svobode, zapor, ječa

    under restraint v zaporu
    without restraint prosto, neovirano
    restraint of trade omejitev trgovine
    it is a great restraint on us to nam dela (je v) veliko oviro
    to be under restraint biti postavljen pod skrbstvo
    to lay restraint on s.o. naložiti komu omejitve
    to place s.o. under restraint postaviti koga pod nadzorstvo (skrbstvo)
  • resultō -āre (—) (—) (freq. k resilīre)

    I. intr.

    1. odskakovati, odbijati se: tela resultant galeā O.

    2. metaf.
    a) o glasu odmevati, odjekovati, oglašati se: imago vocis resultat O., sonus resultat Plin., grave aera resultant Mart.; o kraju: colles clamore resultant O., tecta resultantia vocibus Plin. iun.
    b) skakati, poskakovati (pomanjkljivost govora, če je v njem preveč kratkih glasov): vitiosum dicendi genus, quod verborum licentiā resultat Q.
    c) upirati se, postavljati se po robu, nasprotovati, zoprvati: barbara nomina Graecis versibus non resultant Plin. iun. jih je mogoče postaviti v metrum, preliti v verze.

    II. trans. odbijati, povzročati odboj (odbijanje): saxa parilem sonum resultarent Ap.
  • retrait [rətrɛ] masculin skrčenje, uskočenje (blaga); umik, umaknitev; izstop (d'une organisation iz organizacije); odtegnitev, odvzem; dvig (zastavljene stvari); odkup (nazaj)

    retrait d'emploi razrešitev, odstavitev s službenega mesta
    retrait d'un projet de loi umaknitev zakonskega načrta
    retrait du front umaknitev fronte, bojne črte
    retrait du permis de conduire odvzem šoferskega dovoljenja
    retrait des troupes d'occupation odhod, evakuacija zasedbenih čet
    retrait d'une somme d'argent à la banque dvig denarne vsote iz banke
    immeuble masculin en retrait hiša, ki ni v isti črti z drugimi hišami, je pomaknjena nazaj
    se mettre en retrait dans une file d'attente postaviti se na konec čakajoče vrste
  • reus, -i, m in rea -ae, f (iz *rēi̯os, prvotnega gen. k subst. rēs = pravda, sodni proces; reus, rea bi torej pomenilo „udeležen(a) v pravdi, sodnem procesu“: reos … appello non eos modo, qui arguuntur, sed omnes, quorum de re disceptatur; sic enim olim loquebantur Ci. „sodne pravdne stranke“, reos appello quorum res est Ci.)

    1. zatožen (obtožen), zatožena (obtožena), kot subst. (ob)toženec, (ob)toženka, zatoženec, zatoženka: tota rea citaretur Etruria Ci., quod sacra violasset (sc. eum) reum fecerunt N. so ga obtožili, reus ad populum (pri komicijih) L., aliquem reum facere Ci. idr. ali agere O., L. pod obtožbo (tožbo) da(ja)ti, tožiti, obtožiti, zatožiti, pozvati (pozivati), (po)klicati pred sodišče; pass. reum fieri Ci. ali agi Cu. biti dan pod obtožbo, biti (ob)tožen, biti v sodnem postopku, ut socrus rea ne fiet Ci., reum peragere L., T. tožbo gnati naprej (do konca), speljati do konca, receptus reus, neque peractus T. a tožbe zoper njega niso gnali naprej, niso speljati (pripeljali) do konca, et peragar populi publicus ore reus O. in ljudstvo me bo spoznalo za popolnoma krivega, nemo est reus legibus illis Ci. nihče ni pod obtožbo; z gen. criminis, redkeje z de in abl.: se eius delicti facturum reum N. da bo dan pod obtožbo zaradi … , da bo (ob)tožen zaradi … , reus facinoris T. obtožen zločina, parricidii reus Ci., aliquem agere reum legum spretarum O., aliquem incesti reum agere Vell., postulare aliquem reum impietatis Plin. iun., qui est de vi reus Ci.; kot subst.: reus hoc nunc primum audit ab accusatore Ci., aliquem referre in reos Ci. (o pretorju) vpisati med obtožence (v imenikih obtožencev), naspr.: aliquem ex reis eximere Ci. izbrisati iz števila (imenika) obtožencev; metaf. tudi izvensodno: reus fortunae L. kriv nesreče, reus in secreto agebatur Cu. skrivoma so ga očrnili, reus belli, pacis L. okrivljen zaradi, reus culpae alienae L., communis culpae cur reus unus agor? Pr., quid fiet sonti, cum rea laudis agar O., egit me ore silente reum O., iudex reusque ad eam rem Pl., aliquem reum pro se constituere Icti. postaviti koga namesto sebe kot dolžnika (glede dolga).

    2. meton. dolžen (dolžan) kaj storiti, obvezan kaj storiti, vezan na kaj: satis dandi Icti., votis Icti., suae partis tutandae L. odgovoren; od tod voti reus V. držan, dolžan (po izvršeni želji) izpolniti obljubo.
  • richiamare

    A) v. tr. (pres. richiamo)

    1. spet poklicati:
    richiamare alle armi voj. vpoklicati pod orožje

    2. nazaj poklicati (tudi pren.):
    richiamare alla realtà pren. postaviti na trdna tla
    richiamare in vita antiche usanze ponovno oživiti starinske običaje

    3. pren. priklicati

    4. privabiti, privabljati:
    richiamare l'attenzione di qcn. su qcs. koga opozoriti na kaj

    5. grajati

    6. citirati, navesti, navajati

    B) ➞ richiamarsi v. rifl. (pres. mi richiamo)
    richiamarsi (a) sklicevati se na koga, kaj
  • richtig pravi, (fehlerfrei) pravilen, (angemessen) primeren; (echt) pristen; Adverb pošteno, zares, res; ins richtige Licht rücken postaviti v pravo luč; nicht ganz richtig (im Kopf) ne čisto pri pravi; 6 Richtige (im Lotto) šest zadetkov, šest pravilnih številk; etwas (nicht) richtig finden/für richtig halten (ne) zdeti se prav (ich finde das richtig zdi se mi prav, ich finde das nicht richtig ne zdi se mi prav) ; richtig! točno!; der Richtige pravi človek; das Richtige prava stvar
  • rimettere*

    A) v. tr. (pres. rimetto)

    1. nazaj dati:
    rimettere in discussione qcs. podvomiti o čem, o čem ponovno razpravljati
    rimettere insieme ponovno sestaviti
    rimettere in libertà spustiti na prostost
    rimettere mano ponovno začeti
    rimettere in ordine ponovno spraviti v red
    rimettere l'orologio naravnati uro
    rimettere piede vrniti se
    rimettere in piedi pren. spet postaviti na noge, oživiti
    rimettere a posto spet popraviti, urediti
    rimettere qcn. in salute koga pozdraviti
    rimettere i vetri rotti zamenjati razbite šipe

    2. ponovno pognati, poganjati:
    rimettere le radici ponovno pognati korenine

    3. vrniti, vračati

    4. prepustiti, prepuščati

    5. oprostiti, oproščati:
    rimettere il debito oprostiti dolg

    6. pog. izgubiti, izgubljati; biti ob:
    rimettere la pelle izgubiti življenje
    rimettere qcs. di tasca propria plačati kaj iz svojega žepa

    7. zavihati, zavihovati

    8. odložiti, odlagati

    9. poslati (denar, pošto):
    rimettere un assegno poslati ček

    10. izbruhati

    B) ➞ rimettersi v. rifl. (pres. mi rimetto)

    1. ponovno lotiti, lotevati se:
    rimettersi al lavoro ponovno se lotiti dela

    2. opomoči si; okrevati:
    rimettersi in carne zrediti se
    rimettersi dallo spavento opomoči si od strahu
    il tempo si è rimesso al bello vreme se je zvedrilo

    3. prepustiti, prepuščati odločitev

    4. lovstvo ponovno se skriti (preganjana divjad)
  • riskira|ti (-m) riskieren, wagen; (postaviti na kocko) (etwas) aufs Spiel setzen
    kdor riskira, profitira frisch gewagt ist halb gewonnen
  • rob1 [ó] moški spol (-a, ova, -ovi) der Rand (beli na papirju der Papierrand, bazena Beckenrand, ceste Straßenrand, čeri Klippenrand, gozda Waldrand, jarka Grabenrand, južni Südrand, krožnika Tellerrand, lista rastlinstvo, botanika Blattrand, mize Tischrand, napoke Anbruchrand, poti Wegrand, Wegesrand, naselja Ortsrand, rane Wundrand, severni Nordrand, skodelice Tassenrand, stranski Seitenrand, ščita Schildrand, šiva Nahtrand, veke Lidrand, vodnjaka Brunnenrand, vozišča Fahrbahnrand); ozemlje: das Randgebiet; del: die Randpartie, der Randteil
    … roba Rand-
    (poravnava der Randausgleich, nastavitev die Randeinstellung, sprostilec tehnika die Randlösetaste)
    čez rob über den Rand
    iti/kipeti čez rob überquellen
    pljuskniti čez rob überschwappen
    teči čez rob überlaufen
    do roba bis an den Rand, bis zum Rand, napolnjen: randvoll, gestrichen voll
    na robu am Rand(e)
    šah: kmet na robu der Randbauer
    napis na robu die Umschrift
    pripomba na robu die Randbemerkung, Randnotiz, die Marginalie
    risba na robu die Randzeichnung
    na/ob robu randständig
    ob robu am Rande, den Rand entlang
    črta ob robu die Randlinie
    ob robu ceste/poti/potoka am Straßenrand/Wegrand/Bachrand
    od roba vom Rand
    odmik od roba der Randabstand
    po robu den Rand entlang, am Rande
    postaviti se po robu komu, čemu (jemandem/einer Sache) Paroli bieten, Stellung nehmen gegen, (jemandem/einer Sache) entgegentreten, die Stirn bieten, sich (jemandem/einer Sache) entgegenstellen
    preko roba über den Rand
    teči preko roba überlaufen
    z robom mit … Rand, -umrandet
    (črnim schwarzumrandet), -randig (gladkim glattrandig, ozkim schmalrandig, visokim hochrandig), -gerändert (rdečim rotgerändert)
  • rob2 [ó] moški spol (-a, ova, -ovi) pri pohištvu, lesu, kovini, matematika pri geometrijskem telesu: die Kante; pri deski: die Kante, die Schmalseite; (gornji Oberkante, krmilni Steuerkante, lisičav - na deski ipd. gozdarstvo Baumkante, Fehlkante, Waldkante, notranji Innenkante, odzadnji Hinterkante, poševni Schrägkante, prepogibni Falzkante, rezalni/rezilni Schnittkante, Schneidkante, Schneidekante, mize Tischkante, postelje Bettkante, prtljažnika Ladekante, spodnji Unterkante, sprednji Vorderkante, stični tehnika Stoßkante, stola Stuhlkante, strgalni tehnika Schürfkante)
    postaviti na rob kanten, verkanten
    obrezovanje robov tehnika das Besäumen
    stroj za oblepljanje robov die Kantenklebemaschine
    zaobljenje robov die Kantenabrundung
    obrusiti rob na čem (etwas) entkanten
  • rób2 (mize) edge; (prepada, groba itd.) brink; (ceste) roadside, verge; (strani) margin; (mesta itd.) outskirts pl, confines pl; (gozda) border, margin, pesniško marge; figurativno verge; (kozarca, klobuka) brim

    čisto na róbu on the verge of
    na róbu propada (vojne) on the verge of ruin (of war)
    do róba poln brimful
    čez rób poln full to the brim, brimful
    napisan na róbu (obroben) marginal
    kot (je) ob róbu (zapisano) as per margin
    na róbu dobrega okusa on the margin of good taste
    biti na róbu histerije to be on the verge of hysterics
    na (skalnem) róbu griča on the brow of the hill
    napolniti do róba to fill to the brim
    napraviti rób (zarobiti) to hem
    privesti na rób to lead to the brink (of)
    postaviti se po róbu to make a stand against, to get up on one's hind legs