Franja

frappé, e [frape] adjectif zadet, udarjen; ohlajen v ledu (pijača)

frappé à mort smrtno zadet
frappé de mort zaznamovan od smrti
avoir l'esprit frappé biti močnó pod vtisom
être frappé au coin du bon sens biti poln zdrave pameti

freeze^*1 [fri:z]

1. neprehodni glagol
zmrzniti, zamrzniti; zledeneti; otrpniti; zebsti, zmrzovati

2. prehodni glagol
pomraziti; paralizirati; zledeniti; blokirati; vezati (vloge)

sleng to freeze on to prikleniti se na koga, kaj; ameriško dokončno sprejeti, določiti enotne mere, standardizirati
to make one's blood freeze hudo prestrašiti
to freeze to death zmrzniti
it freezes zmrzuje, je pod ničlo

fregare

A) v. tr. (pres. frego)

1. drgniti; masirati; natreti, natirati; meti:
fregare il pavimento ribati pod
fregare le gambe con pomate natirati noge z mazili
fregarsi le mani in segno di soddisfazione zadovoljno si meti roke
fregarsi gli occhi meti si oči

2. pog. prevarati, ogoljufati; ukrasti, suniti:
mi hanno fregato l'orologio sunili so mi uro

B) ➞ fregarsi v. rifl. (pres. mi frego)

1. drgniti se:
fregarsi intorno a qcn. prilizovati se komu, smoliti se okrog koga

2. pog. požvižgati se, ne se brigati, ne šmirglati:
fregarsene di qcn., di qcs. požvižgati se na koga, na kaj
e chi se ne frega! kaj me briga!, kaj mi mar!

fregatura f

1. drgnjenje; odrgnina, raza, praska:
un pavimento pieno di fregature pod, poln odrgnin

2. pog. prevara, ukana:
dare una fregatura a qcn. okoli prinesti koga, potegniti koga
prendere una fregatura nasankati

3. pog. ovira, neprilika

frei prost, svoboden; (unabhängig) neodvisen; (offen) odkrit; (ohne Entgelt) brezplačen; Gelenk: prosto gibljiv, Beruf: svoboden; frei (Hafen) franko (pristanišče); frei von brez (česa), prost (česa); neobremenjen z; frei sein von Krankheiten: ne imeti; frei heraus odkrito; im Freien na prostem; unter freiem Himmel pod vedrim/milim nebom; ich bin so frei dovoljujem si; frei werden sproščati se, sprostiti se; einer Sache freien Lauf lassen ne vmešavati se (v kaj)/ne zadrževati (česa); aus freien Stücken po lastni/mili volji; frei heraus kar naravnost

Freie², das, im Freieen na prostem, pod vedrim nebom; ins Freie fahren odpeljati se na zrak

fremd tuj (tudi figurativ); unter fremdem Namen pod tujim imenom; fremd sein biti tuj/tujec; fremd gehen biti nezvest; fremd tun biti zelo zadržan

fresco svež, hladen, hladilen, zdrav; živahen, nedaven, nov; lahek (poletna obleka); cvetoč; hladnokrven; predrzen

manteca fresca sveže maslo
pan fresco svež kruh
al fresco pod milim nebom
(pintura) al fresco freska
pintar al fresco freske slikati
estar /quedar(se)/ fresco blamirati se, neuspeh doživeti
¡pintura fresca! sveže pobarvano!
quedarse tan fresco ne se pustiti spraviti iz koncepta
¡(ya) está V. fresco! to tvezite komu drugemu!
¡estaríamos frescos! še tega bi se manjkalo! ta je pa dobra!
¡estamos frescos! to smo se namazali! lepa stvar!

fresco moški spol hlad, ohladitev; freska; lahko poletno blago; ameriška španščina osvežilna pijača

al fresco pod milim nebom
hace fresco hladno (sveže) je
tomar el fresco svež zrak uživati, iti na sprehod
es un fresco on je predrzen (nesramen) človek

frīgidus 3, adv. -ē (frīgēre)

1. hladen, mrzel, studèn: calida et frigida (n. pl.) Ci., frigida pugnabant calidis O., nec … ullum hoc frigidius flumen attigi Ci., loca frigidissima C., Cels., fons frigidus, frigidior umor Lucr., fr. imber, sudor, anguis V., annus V. zimski čas, fr. bruma, glacies V., sub Iove frigido H. pod mrzlim nebom, fr. caelum Plin. iun.; preg.: aquam frigidam suffundere Pl. = koga obrekovati; prolept.: fr. tecta V. brez prebivalcev, zapuščene. Subst. frīgida -ae, f (sc. aqua) mrzla voda: sudanti frigidam non esse bibendam Cels., frigidā lavari Plin. iun., frigidam aegro dare Suet.

2. occ.
a) otrpel, odrevenel, otrdel, premrl; od starosti: fr. Empedocles H.; od strahu: fr. lingua V., frigidus obstitit circum praecordia sanguis V., frigidus Arcadibus coit in praecordia sanguis V., palluit et subito sine sanguine frigida sedit O., frigida mens criminibus Iuv., licet formidine turpi frigida corda tremant Sil.; od smrti: frigida quem semel est vitāī pausa secuta Lucr., frigida toto corpore V., illa … Stygiā nabat iam frigida cymbā V., frigida nati membra O.; enalaga: frigida leto lumina V. osteklenele.
b) hladen: umbra noctis, vesper, Nursia, Tempe V., Praeneste H., aura O.

3. metaf. mrzel = hladnokrven, neobčutljiv, medel, mlahav, mlačen, mrtev: nimis ille … lentus in dicendo et paene frigidus Ci., accusatoribus frigidis utitur Ci. ep.. (equus) frigidus in Venerem senior V., ardentem frigidus Aetnam insiluit H. hladnokrven, non frigida virgo O. goreča od ljubezni, omnia … , quibus incendi iam frigidus aevo … possit Iuv.; o stvareh: frigida bello dextera V., fr. noctes H., mrzla = ki jo nekdo sam preživi, frigida curarum fomenta H., solacia fr. O., fr. ensis Lucan., ita frigide agunt Caelius ap. Ci. ep.: occ. mrzel = neslan, pust, plehek, suhoparen, prostaški, vsakdanji: cave in ista tam frigida … calumnia delitescas Ci., haec aut frigida sunt aut … salsa Ci., ut ea (verba) quae frigidiora sunt vitemus Ci. quid enim est iracundiā in supervacuum tumultuante frigidius Sen. ph., illa vero frigida et puerilis est affectatio Q., sententiae fr. Q., fr. res Plin. iun., Gell., frigidi et arcessiti ioci Suet., frigidum sit his addere Suet., frigidissimus orator T.; tum ille infantem suam frigidissime reportavit Q., quae sunt in Verrem dicta frigidius Q., videtur tibi M. Cicero duobus verbis idem significantibus inepte et frigide esse usus Gell.

4. meton. mraz prinašajoč, hladen, mrazeč, mrazonosen, premražajoč: aquilo, auster, Aquarius, Saturni stella V., sidera O., mors, horror V., quartana H. ali febris Plin. mrzlica, rumor H. strahotna = strah vzbujajoča.

froid [frwa] masculin mraz, hlad(nost); tehnika dosezanja nizkih temperatur

froid rigoureux, intense oster mraz
froid noir, de canard, de loup pasji mraz
il est ingénieur dans le froid on je inženir za hladilne naprave
j'ai froid zebe me
j'ai froid aux mains zebe me v roke
il fait froid mraz, hladno je
il fait dix degrés de froid deset stopinj mraza je (pod ničlo)
il fait froid à pierre fendre mraz je, da kamenje poka
coup masculin de froid nenaden mraz
sensation féminin de froid občutek mraza
vague féminin de froid val mraza
attraper un chaud et un froid prehladiti se
ne pas avoir froid aux yeux biti (pre)drzen
il y a du froid entre eux med njima je hladno razmerje
cela donne froid dans le dos srh spreleti (človeka) ob tem
cela m'a fait froid dans le dos srh me je obšel ob tem
battre froid à quelqu'un (figuré) komu hrbet pokazati, hladneje ga sprejeti kot običajno
être en froid avec quelqu'un izogibati se koga, ne ga marati
jeter du froid, un froid mučno (kot mrzla prha) učinkovati
prendre froid prehladiti se
souffrir froid trpeti mraz, zmrzovati
mourir de froid zmrzniti, umreti od mraza
vivre en froid avec quelqu'un ne hoteti imeti opravka s kom

frollare

A) v. intr. (pres. frōllo) mehčati (meso); pustiti, da se uleži:
mettere qcn. a frollare pren. spraviti koga pod ključ
lasciare una pratica a frollare odlašati z rešitvijo zadeve

B) ➞ frollarsi v. rifl. (pres. mi frōllo) zmehčati se, uležati se:
certe carni si frollano più rapidamente di altre eno meso se prej omehča kot drugo

Frontīnus -ī, m, Sextus Iūlius Frontīnus Sekst Julij Frontín, l. 70 po Kr. mestni pretor, od l. 76—78 se je bojeval v Britaniji in premagal Silure; pozneje se je odlikoval v germanskih vojnah. Pod Domicijanom je živel umaknjeno in se ukvarjal s pisateljevanjem; Nerva mu je l. 97 po Kr. zaupal službo vodovodnega oskrbnika (curator aquarum). Umrl je okrog l. 105 po Kr.: Mart., T., Plin. iun. Ohranili so se njegovi spisi:

1. De agrorum qualitate in De controversiis libri II (oboje zemljemerske vsebine).

2. Strategematon (ali Strategematicon) libri IV (zbirka vojaških anekdot).

3. Liber de aquis (aquae ductibus) urbis Romae. Izgubilo pa se je delo De re militari.

frotter [frɔte] verbe transitif (o)drgniti, treti, meti, frotirati; polirati (nohte); vžgati (vžigalico); verbe intransitif treti se, drgniti se (contre ob)

se frotter drgniti se (à, contre ob); vtirati se, frotirati se
frotter avec une brosse okrtačiti
frotter à l'émeri osmirkati
frotter le plancher, les carreaux, les cuivres očistiti (z drgnjenjem) pod, šipe, pihala
frotter les oreilles à quelqu'un (figuré) komu ušesa naviti, natepsti ga, kaznovati ga
la roue frotte contre le garde-boue kolo se tare ob blatnik
ne vous y frottez pas! prste stran od te stvari!
se frotter à quelqu'un spopasti se s kom, priti s kom navzkriž
se frotter à la bonne société (začeti) zahajati v dobro družbo
se frotter de latin učiti se nekoliko latinščine

frying-pan [fráiiŋpæn] samostalnik
ponev

out of the frying-pan into the fire z dežja pod kap

Fuchtel, die, (-, -n) Frau: ksantipa; unter der Fuchtel haben/stehen imeti/biti pod copato

fuego moški spol ogenj, ognjišče, kamin, umetni ogenj, požar; blisk, strela; vročinski izpuščaj; pomorstvo signalni ogenj; vročina, strast

(voj) fuego de ametralladoras strojnični ogenj
fuego convergente koncentričen ogenj
fuego cruzado križni ogenj
fuego fatuo vešča
(voj) fuego graneado hitri ogenj
fuego del hígado (med) pege
fuego de metralla kartečni ogenj
fuego nutrido neprenehen ogenj
fuego de Santelmo Elmov ogenj
arma de fuego strelno orožje
piedra de fuego kresilni kamen
toque de fuego plat zvona
apagar el fuego con aceite ogenj z oljem gasiti
atizar el fuego netiti (podpihovati) ogenj
dar fuego streljati, ustreliti, sprožiti
déme V. fuego smem prositi za ogenj?
echar fuego por los ojos takoj ves vnet biti za, vneti se za
echar fuego, estar hecho un fuego ves razgret biti
echar leña al fuego olja ognju prilivati
gritar al fuego vpiti »gori!«
hacer fuego streljati
huir del fuego y dar en las brasas z dežja pod kap priti
jugar con fuego igrati se z ognjem
metería las manos en el fuego por ella v ogenj bi šel za njo
pegar fuego a una casa zažgati hišo
romper el fuego (voj) ogenj začeti; odločiti se
tocar a fuego biti plat zvona
a fuego s pomočjo ognja, z ognjem
a fuego lento (manso) na majhnem ognju; v popolni tišini
a sangre y fuego, a fuego y hierro z ognjem in mečem
a prueba de fuego nezgorljiv
en el fuego de la disputa v vročem boju, v razvnetosti
¡fuego! gromska strela!
¡alto el fuego! (voj) ustavi ogenj!
fuegos artificiales umetni ogenj

full-bottomed [fúlbɔ́təmd] pridevnik
širokega dna

full-bottomed wig velika lasulja (do ramen)
full-bottomed ship ladja z veliko prostornino pod vodo

fūmus -ī, m (prim. gr. θύω kadim, žrtvujem, θύελλα vihra, θύος kadilo, ϑυμός duša, ϑυμιάω kadim, lat. bēstia, februus, fētor, fimus, fūlīgō, suf-fiō, sl. dim)

1. dim, čad, sopuh, para, sopara: Ter., Vitr., Ap. idr. pernas in fumo suspendito Ca., ibi hominem ingenuum fumo excruciatum semivivum reliquit Ci., robora ceu fumum mittunt Lucr., stuppa vomens tardum fumum V., fumi volumina O. vrtinci dima, (cortex) amphorae fumum bibere institutae H., fumo inveteratum vinum Plin.; dim kot znamenje: significatione per castella fumo factā C., ut fumo atque ignibus significabatur C., fumo dare signum L., fumo significare (z ACI) L.; s subjektnim gen.: ganearum f. Ci., f. turis O.; v pl.: fumi incendiorum procul videbantur C., quae (terra) tenuem exhalat nebulam fumosque volucrīs V. vzdigujoče se hlape, tura odorant aëra fumis O. z oblački dima, exiguis ardescunt sulfura fumis O.; metaf.: omne verterat in fumum et cinerem H. vse je bil spremenil v dim in pepel = vse je bil zapravil, non fumum ex fulgore, sed ex fumo dare lucem cogitat H. ne dim iz plamena, iz dima svetloba mu vre; preg.: semper … flamma fumo est proxuma: fumo comburi nil potest, flammā potest Pl. kjer je dim, tam je vselej tudi ogenj, vendere fumos (fumum) Mart., Ap., Lamp. dim prodajati = ustiti se, s prazno žlico, s praznimi obeti pitati, tako tudi: alicui vendere aliquid per fumum ali fumis in fumum vendere de aliquo Lamp. komu dajati o čem prazne obljube, ire de fumo ad flammam ali (tradi) de fumo in flammam Amm. iz dima v ogenj = „z dežja pod kap“; šalj. dvoumno: Vah! oculi dolent. Quor? Quia fumus molestus est Pl. dim in (pren.) neumno blebetanje.

2. meton.: fumi Massiliae Mart. v dimu (dimnici) hranjeno masilsko vino.

fuōco

A) m (pl. -chi)

1. ogenj:
accendere il fuoco zakuriti
soffocare il fuoco ugasniti ogenj
cuocere la carne a fuoco lento peči meso na šibkem ognju
fuoco vivo močen ogenj
mettere un cibo a fuoco dati kuhati, pristaviti jed na ogenj
fare fuoco zakuriti, naložiti na ogenj
legna da fuoco drva za kurjavo
prender fuoco vneti se; pren. razvneti se, razburiti se, razjeziti se
dar fuoco a qcs. zažgati, podtakniti ogenj
fuoco di paglia pren. kratkotrajno čustvo, strast
fuoco di artificio, artificiale ognjemet
a fuoco toplo:
lavorare il metallo a fuoco toplo obdelovati kovino
bollare a fuoco qcn. pren. koga ožigosati
il fuoco cova sotto la cenere pren. pod pepelom tli žerjavica
mettere la mano sul fuoco per qcn. o qcs. dati za koga ali kaj roko v ogenj
buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj; iti za koga po kostanj v žerjavico
parole di fuoco pren. težke, grozilne besede
fare fuoco e fiamme pren. bruhati ogenj in žveplo
farsi, diventare di fuoco močno zardeti
scherzare col fuoco pren. igrati se z ognjem
mettere troppa carne al fuoco pren. začeti preveč stvari hkrati
fuoco di S. Elmo elektr. Elijev ogenj
fuoco eterno pren. večni ogenj

2. požar:
vigili del fuoco gasilci
al fuoco! al fuoco! inter. gori! gori!
mettere a ferro e fuoco opustošiti z ognjem in mečem

3. grmada:
gli eretici furono condannati al fuoco krivoverci so bili obsojeni na grmado

4. ogenj, strel, streljanje:
un nutrito fuoco di fucileria močno puškarjenje, streljanje pušk
fuoco incrociato navzkrižni ogenj
cessare il fuoco ustaviti ogenj
riaprire il fuoco ponovno začeti streljati
arma da fuoco strelno orožje
bocca da fuoco artilerijsko orožje, top
fare fuoco ustreliti, streljati
battesimo del fuoco ognjeni krst
andare al fuoco iti v boj

5. pren. ogenj, žar, vnema, strast:
un uomo tutto fuoco ognjevit človek
stuzzicare il fuoco podžigati ogenj, strast
soffiare sul fuoco pren. pihati v ogenj, razpihovati strast
versare acqua sul fuoco pren. pogasiti ogenj navdušenja
far fuoco navdušiti, razvneti
avere il fuoco addosso biti poln ognja

6. fiz. gorišče, fokus:
mettere a fuoco foto izostriti sliko (tudi pren.)

B) inter.
fuoco! ogenj!