Franja

prenable [prənabl] adjectif zavzemljiv, osvojljiv

forteresse féminin prenable trdnjava, ki se more osvojiti; (oseba) ki se da pridobiti, zapeljati

prestan (-a, -o)

1. kazen: verbüßt
po prestani kazni nach Verbüßung der Strafe
oseba, odpuščena po prestani kazni der / die Strafentlassene

2. bolečine, muke, težave: durchgemacht, durchgestanden

prestopa|ti (-m) prestopiti železnica umsteigen; mejo, bregove: übertreten, treten über
železnica oseba, ki prestopa der Umsteiger

preudáren (-rna -o) adj. savio, assennato, riflessivo, provvido; misurato, posato:
preudarna oseba persona riflessiva, sensata
preudarno vedenje atteggiamento misurato
preudarni poseg Državne banke je rešil gospodarstvo pred hudo krizo il provvido intervento della Banca Nazionale salvò l'economia dalla grave crisi

preživél survivant ; (zastarel) passé de mode, désuet, antique

preživela oseba survivant moški spol
preživeli soprog époux moški spol survivant
preživeli brodolomci les survivants d'un naufrage

prežível surviving

prežívela oseba survivor, surviver
edina prežívela oseba iz brodoloma the sole survivor of the shipwreck; (zastarel) outmoded, out of date
prežívela teorija an exploded theory

pris, e [pri, z] adjectif vzet, prijet, ujet; izposojen; zamrznjen

pris dans les glaces zamrznjen
pris de sommeil zaspan, utrujen
pris de vin, de boisson pijan
(d'une taille) bien pris(e) (oseba) postaven, čedne postave, lepega stasu
lait masculin pris skisano mleko

pritlikavec samostalnik
1. lahko izraža negativen odnos (oseba s telesno okvaro) ▸ törpe, törpenövésű [ember]V družini je najstarejši med petimi otroki in edini pritlikavec. ▸ A családban az öt gyermek közül ő a legidősebb és az egyetlen törpenövésű.

2. (kar je majhno ali nepomembno) ▸ törpe, töpörtyű
O Evropski uniji lahko trdimo, kar smo v preteklosti govorili o Nemčiji: je ekonomski velikan in politični pritlikavec. ▸ Az Európai Unióról ugyanazt állíthatjuk, mint a múltban Németországról: hogy gazdasági óriás és politikai törpe.

3. (o zvezdah) ▸ törpecsillag
Rdeči pritlikavec je hladnejši kot Sonce, planetova orbita pa je manjša od Zemljine. ▸ A vörös törpecsillag hidegebb a Napnál, a bolygó pályája pedig szűkebb a Földénél.

4. (pravljično bitje; škrat) ▸ manó, törpe
V prvi različici pa se Krpan po odhodu z Dunaja sreča s kraljem pritlikavcev, ki mu pomaga rešiti kraljestvo. ▸ Az első változatban, miután elhagyta Bécset, Krpan találkozik a törpekirállyal, aki segít neki megmenteni a királyságot.
Spomnil se je svojih prijateljev, gozdnih pritlikavcev, in je odšel k njim, da bi mu pomagali. ▸ Eszébe jutottak a barátai, az erdei manók, és elment hozzájuk segítségért.

5. (o majhni rasti, pasmi) ▸ törpe
Za pritlikavce nasploh velja, da so izredno učljivi in pametni psi. ▸ A törpekutyákra általánosan érvényes, hogy kivételesen tanulékonyak és okosak.

prīvō -āre -āvī -ātum (prīvus) pravzaprav „ločiti (ločevati) kaj od česa“; od tod

1. spraviti (spravljati) koga ob kaj, (od)vzeti (jemati) komu kaj, prikrajš(ev)ati koga za kaj; z abl. separationis: Lucr., Gell. idr., aliquem luce, somno Ci., rem publicam exercitu C., urbes viris nobilissimis Ci., privatus vitā Ci., lumine O., fide privare aliquem Stat. vzeti komu vero (upanje); le predklas. z gen. ali acc.: me privasti tui Afr. ap. Non.; subst. pt. pr. prīvantia -ium, n (= gr. στερητικά) kar zanika, zanikajoče, nikalno: Ci.

2. osvoboditi (osvobajati), rešiti (reševati), oprostiti (oproščati) koga česa: Lucr. idr., aliquem dolore, exsilio, molestiā Ci., formidine H. — Od tod adj. pt. pf. prīvātus 3

1. posamezniku ali zasebniku pripadajoč, oseben, zaseben, lasten, svoj, privaten (naspr. publicus, communis): privatus illis census erat brevis, commune magnum H., domus, vita Ci., agri, aedificia C., alicuius horti T., res, quae ipsius erant privatae Ci. njegovo zasebno premoženje, publica fortuna vel privata Sen. ph. usoda, ki usmerja (uravnava, vodi) javne in zasebne zadeve, privata calamitas est Ci. zadeva le mene (ne državo), dolor L., suo privato, non publico consilio C., N. na svojo roko, na lastno pest, za svoje (lastne) namene, brez državnega pooblastila, ne v imenu države, ne z državnim pooblastilom; subst. prīvātum -ī, n (le v zvezi s praep.) svoje, lastno: tributum ex privato conferre L. iz svojega; toda: proripere se ex privato L. z doma, in privato
a) doma: L.
b) na svojih tleh: O.; privatum vendere L. v zasebno (upo)rabo.

2. v času republike = brez javne službe, brez poveljstva; kot subst. prīvātus -ī, m neoblastnik, zasebnik: vir privatus Ci. idr., privati homines Ci. posamezne osebe, imperator nunc privatus Pl. brez poveljstva, Miltiades non videbatur esse posse privatus N. brez poveljstva, privatus an cum potestate Ci., privatus an magistratus Q., reges, augures, privati Ci., Scipio privatus Gracchum interfecit, Catilinam nos consules perferemus? Ci., privatus Varr. posamezna oseba, posameznik; v enakem pomenu tudi pl. privati Varr.; v cesarski dobi necesarski, neknežji, podložen, podložnik (naspr. princeps): Plin. iun., privati hominis nomen supra principis attolere T., spectacula Suet. ne prirejene od cesarja.

3. (po gr. ἴδιος) navaden, preprost: privata ac prope socco digna carmina H.

prizadét handicapped; affected; stricken; (vpleten) involved

prizadét od struck with
prizadéta oseba the person involved
prizadéto področje distressed area
prizadéti pl those concerned, those affected
težkó prizadéto mesto hard-hit town
imeti prizadétega otroka to have a handicapped child
duševno (telesno) prizadét mentally (physically) handicapped

pro-fiteor -ērī -fessus sum (pro in fatērī)

1. na vsa usta (jasno in glasno, na (ves) glas) govoriti (povedati), naravnost povedati, očitno (jasno, javno) izpoved(ov)ati, prizna(va)ti, izjaviti (izjavljati): ita libenter confitetur, ut non solum fateri, sed etiam profiteri videntur Ci., de me ipso profitebor Ci., profiteri de parricidio Suet.; z ACI: profitentur se nullum periculum recusare C., te palam adversarium esse profiteris Ci.; occ. javno prizna(va)ti, da je (govoreča oseba) to ali ono, da se ukvarja s tem ali onim; z dvojnim acc. personae: se grammaticum Ci. razglašati se za učitelja slovnice, imenovati se učitelja slovnice; od tod tudi = učiti slovnico, se patrem infantis Ci.; z ACI: me defensorem esse profiteor Ci., professus amicum (sc. te esse ali fore) H.; z acc. rei = ukvarjati (pečati) se s čim, učiti kaj: artem vitae Ci., philosophiam Ci., medicinam Cels., ius Ci. biti pravnik (pravoznanec), indicium S., T., Plin. iun. biti ovaduh (ovadnik, kronska priča); dolorem Iust. karati, očitati; abs.: qui profitentur Plin. iun. ki so javni učitelji, profesorji; tako tudi: ubi nunc profitetur Plin. iun., professus diu in patria Suet.; pesn.: viri cultum formamque professi O. ki se očitno (= ki očitno kažejo, da se) ukvarjajo s skrbjo za lepoto.

2. obljubiti (obljubljati), obetati, ponuditi (ponujati): operam, studium Ci., se ad eam rem profitetur adiutorem C. ponudi se za pomočnika, obljubi svojo pomoč, se profitentur esse dicturos Ci.; abs.: quis profitetur? Pl. kdo se prostovoljno ponudi (za gostitelja)?; pesn.: profiteri magna H., profiteri grandia H., O.

3. occ. javno, uradno napoved(ov)ati, prijaviti (prijavljati): Varr., Ps.-Q. (Decl.), Icti. idr., iugera sationum suarum Ci., frumentum L., aes alienum Sen. ph., ut apud decemviros, quantum habent praedae … profiteatur Ci.; nomen profiteri ali samo profiteri (pri)javiti ((pri)javljati), priglasiti (priglašati), zglasiti (zglašati) se za vojaščino, kako službo idr.: ut, qui se tanto imperio dignos crederent, nomina profiterentur L., professus est apud praetorem Ci., profiteri se candidatum Suet. prijaviti se za kandidata (za kako službo), profiteri lenocinium Suet. prijaviti blodništvo (vlačugarstvo, prostitucijo) = prijaviti se (pri edilu) za javno blodnico (vlačugo, prostitutko); pren.: in his profitetur nomen suum Ter. mednje se šteje. Od tod pt. pf. professus 3

1. s pass. pomenom
a) priznan, znan: culpa O., dux Iust.
b) obljubljen: sumunt gentiles arma professa manus O.
c) očiten, očividen: mors Ph.; ex professo Q., Sen. ph. ali de professo Ap. očitno, očividno, hote, hotoma, namenoma, nalašč, ne da bi tajil.

2. z med. pomenom: professae (sc. feminae) O. prijavljenke = javne blodnice (vlačuge, prostitutke); prim. profiteri lenocinium. — Adv. professē na vsa usta, naravnost: palam ac professe minari Fl.

Opomba: Prōfiteri merijo: te ipsum hoc oportet profiteri et proloqui advorsum illam mihi Enn. ap. Non., quando nil pudet neque vis tua voluntate ipse profiteri, audi atque ades Pl., si quisquamst qui placere se studeat bonis quam plurumis et minume multos laedere, in eis poeta hic nomen profitetur suom Ter.

proie [prwa] féminin plen; rop

en proie à izpostavljen, izročen
cet homme naïf a été une proie facile des escrocs ta naivnež je bil lahek plen sleparjev
oiseau masculin de proie ptica roparica; figuré grabežljiva oseba
être en proie à biti v oblasti, biti žrtev (à la maladie, au désespoir bolezni, obupa)
être en proie à une violente colère zelo se razjeziti
devenir la proie des flammes postati plen plamenov, zgoreti
abandonner, lâcher, laisser la proie pour l'ombre pustiti (zanesljivo, gotovo) ugodnost za prazno upanje (na še kaj boljšega)

Prometej samostalnik
(oseba iz grške mitologije) ▸ Prométheusz [görög mitológiai alak]

prometteur, euse [-mɛtœr, öz] adjectif, figuré zelo obetaven

regard masculin, sourire masculin prometteur obetaven pogled, nasmešek
le temps est prometteur obeta se lepo vreme
faire des débuts prometteurs obetavno začeti; masculin, féminin obetavec, -vka; oseba, ki rada daje obljube, ne da bi jih vedno držala

prominénten éminent, important, marquant, en vedette

prominentna oseba personnalité marquante (ali importante), figure ženski spol de premier plan, notable moški spol, notabilité ženski spol, célébrité ženski spol, (gledališče, film) vedette ženski spol, étoile ženski spol

prominénten prominente

prominentna oseba personaje m de relieve; (odličnik) notabilidad f

prophète [profɛt] masculin prerok

je ne suis pas prophète nisem prerok, ne vidim v prihodnost
nul n'est prophète dans, en son pays teže je pridobiti si veljavo doma kot na tujem
prophète de malheur oseba, ki napoveduje, prerokuje samó nesrečo
faux prophètes pluriel sleparji, krivi preroki

prosták (vojak) VB private; private soldier; ranker; ZDA GI

prostáki vojska the ranks pl; (prostaška oseba) boor, lout; a coarse (ali common, vulgar, low, mean, rude, boorish, ill-bred, uncivil) fellow

protestant moški spol (-a …)

1. religija der Protestant

2. (oseba, ki protestira menico) der Protestant, der Protestwerber

protestat moški spol (-a …) (oseba, zoper katero se opravi menični protest) der Protestgegner