Franja

beséden verbal; word

besédni boj battle of words
besédna družina family of words
besédna igra pun; play (up)on words
besédni pomen meaning (ali sense) of a word
besédni red word order
besédni prepir dispute
besédna vojna war of words
besédna vrsta part of speech
besédna uganka logogriph
besédni zaklad word-stock, vocabulary
prijatelj besédnih iger punner, punster
napraviti besédno igro to pun (na, ob, za on, upon)

Bĕssi -ōrum, m (Βεσσοί, Βησσοί) Besi, traško ljudstvo ob Hemu: Ci., O., Plin., Suet.; sg. Bessus -ī, m Bes: Cl. Od tod adj. Bessicus 3 beški: gens Ci.

Betracht, der, in Betracht kommen priti v poštev; in Betracht ziehen upoštevati, razmišljati o; außer Betracht lassen ne upoštevati, pustiti ob strani; außer Betracht bleiben/fallen ne biti upoštevan

Bēzabdē -ēs, f (Βεζάβδη) Bezabda, trdnjava ob Tigridi: Amm.

bi partikula

1. pri ponujanju:
bi (malo/kaj) möchtest du/ möchten Sie (ein wenig/etwas)
jaz bi čaj ich möchte (Tee)/ich würde (Tee) nehmen

2.
to bi bilo das wäre

3.
to bi prineslo das würde (bringen)

4.
če bi wenn … wäre/ würde; wäre/würde (er/sie/es)
ko bi wenn … (gewesen) wäre/ würde; wäre/würde (er/sie/es) … (gewesen) [irreal]

5.
da bi um zu (da bi prišel/naredil um zu kommen/ machen)
da ne bi um nicht zu (da ne bi pozabil um nicht zu vergessen)

6.
ne da bi ohne zu (ne da bi se prepričal ohne sich zu vergewissern)

7.
kakor da bi als (ob) (kakor da bi bil čakal več ur als ob ich schon Stunden gewartet hätte)

bibulus 3 (bibere) lukav = ki rad pije, (vedno) žejen: potores H.; z gen.: b. liquidi Falerni H. falernca žejen; pren. (o stvareh) vodo, vlago pijoč, vsrkavajoč: nubes O., harena Lucr., V., O. ali favilla V. prepusten, lapis V. luknjičast kamen = plovec, votlič, medulla O. vlažen, moker, lanae O. ki se barve navzame, litus, radix, talaria, Cupidinis alae O., vestes Val. Fl., ollae Col., charta Plin. pivnik, palus Mart., lacunae Stat., papyrus Lucan. ki rado ob rekah raste; pren. rad poslušajoč: aures Pers. — Kot nom. propr. Bibulus -ī, m Bibul, priimek Kalpurnijevega in Publicijevega rodu.

bicchiēre m

1. kozarec, čaša:
bicchiere di vetro, di cristallo steklen, kristalen kozarec
bicchiere da acqua, da vino, da birra kozarec za vodo, vino, pivo
riempire un bicchiere di vino natočiti kozarec vina
levare il bicchiere dvigniti kozarec, nazdraviti
bere un bicchiere di più, di troppo preveč popiti, opiti se
affogare in un bicchiere d'acqua pren. utoniti v žlici vode, zmesti se, vdati se ob najmanjši težavi
tempesta in un bicchiere d'acqua pren. mnogo hrupa za prazen nič
fondo, culo di bicchiere pren. ponarejen diamant

2. kozarec (vsebina)

bicornis -e (bi in cornu) dvorog: caper, Fauni O., animal Plin., Minotaurus Tert.; pesn. pren.: luna H., Aus. polmesec (o mladem mesecu), Granicus O. ali Rhenus V. z dvema strugama ob ustju, furcae V. ali ferrum Col. dvorogljate -o, iugum (Parnassi) Stat. z dvema vrhovoma, dvogrb, figura (sc. aciei) Amm. polmesečna oblika.

bien¹ [bjɛ̃] adverbe dobro; (čisto) prav; saj, pač; zelo mnogo

eh bien! no! no torej!
bien que čeprav, dasi
si bien que tako da
ou bien ali pa
aussi bien que prav tako kot, kot tudi
quand bien même celó če, tudi če
bien sûr gotovo, seveda
bien autrement, bien évidemment čisto drugače, čisto jasno
bien entendu samoumevno, se razume, seveda
bien longtemps, bien souvent zelo dolgo, zelo pogosto
tant bien que mal kolikor toliko, za silo
bien meilleur, bien moins mnogo boljši, mnogo manj
les gens bien višja plast družbe, fini ljudje
bien des gens, bien d'autres mnogo ljudi, mnogi drugi
un homme bien poštenjak, vesten, resen človek
c'est bien lui to je (res) on
c'est bien simple to je čisto preprosto
il est bien de sa personne čedne zunanjosti je
elle a dû être bien dans sa jeunesse morala je biti lepa, ko je bila mlada
il est bien entendu que ... samo ob sebi se razume, da ...
on est bien ici tu se človek (kar) dobro počuti
c'est bien à vous de ... to je lepo od vas, da ...
j'ai bien téléphoné, mais tu n'étais pas rentré saj sem ti telefoniral, a tebe še ni bilo doma
aller, se porter bien dobro se počutiti
tout lui va bien vse se mu, ji dobro poda
être bien avec quelqu'un dobro se razumeti s kom
voilà qui commence bien! to se pa dobro, lepo začenja!
c'était bien la peine! (ironično) prav splačalo se je!
se donner bien de la peine zelo si prizadevati
bien fait pour lui! prav mu je!
vous feriez bien de ... dobro bi napravili, če ..., morali bi ...
vous avez bien de la chance imate veliko srečo
venir bien (botanique) uspevati
il ne se sent pas bien ne počuti se dobro
vouloir bien privoliti
je voudrais bien savoir rad bi vedel
il y a bien deux mois que ... dobra dva meseca je že, kar ...
cela vaut bien le double to je vredno najmanj dvakrat toliko
tout cela est bel et bien, mais ... vse to je lepo in dobro, toda ...
rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje
tout est bien qui finit bien konec dober, vse dobro

Bīgerriōnēs -um, m Bigerion(c)i, akvitansko ljudstvo ob severnem pobočju Pirenejskega pogorja (v današnji pokrajini Bigorre zahodno od Toulousa): C. — Soobl. Bēgerrī -ōrum, m: Plin. in Bīgerrī -ōrum, m: Paul. Nol. Beger(c)i, Biger(c)i. — Od tod adj.

1. Bīgerricus 3 bigerski: turbo Sid. ki veje iz Akvitanije; subst. Bīgerrica -ae, f (sc. vestis) „bigerka“, neko kosmato, toplo oblačilo: Eccl.

2. Bīgerritānus 3 bigerski: patria Aus.

bȉjelī -ā -ō (ijek.), bêlī -ā -ō (ek.) beli: -o mlijeko; noć nam dođe sa Vuka jednoga, danak bijeli braćo, sa drugoga; -a blitva bot. bela pesa; -a breberina bot. podlesna vetrnica, mimica; -a ćuba bot. meduljevina, dobrovita, dobrika; -a djeteljina, detelina bot. bela detelja; -a gorušica bot. bela gorčica; -a imela bot. bela omela; -a joha bot. bela jelša; -a kominika bot. mejičnik; -a lipa bot. srebrna lipa; -a perunika bot. florentinska perunika; -a rada bot. navadna pasja kamilica; -a repa bot. repa; -a topola bot. beli topol; -a vrba bot. bela vrba; bijeli bor bot. rdeči bor; bijeli dud bot. bela murva; bijeli gavez bot. navadni gabez; bijeli glog bot. beli trn; bijeli grab bot. beli gaber; bijeli jasen bot. veliki jesen; bijeli lom bot. togi srobot; bijeli luk bot. česen; bijeli rogoz bot. širokolistni rogoz; bijeli sljez, slez bot. navadni slez; bijeli šeboj bot. beli šeboj, zimska levkoja: bijeli tetrljan bot. navadni somrak; bijeli bun bot. bunika; bijeli cvijet, cvet med. belo perilo; -o drvo bot. brogovita; -o roblje; Bijela kuća u Washingtonu; -a kosa pod stare dane; bijeli ugljen vodna moč za pogon elektrarn; -a vrana bela vrana, izjema, redkost; -o vino; Bijelo, Belo more Belo morje; -e plesti obsedeti, ostati samica; biti na -om hljebu biti pred justifikacijo; crno na -o črno na belem, pismeno; čuvati -e pare za crne dane varčevati, štediti za čas pomanjkanja; u po -a dana sredi dneva, ob belem dnevu; ne reći ni -e ni crne ne črhniti ne bele ne črne

bijóč (-a -e)

A) adj. che batte:
v oči bijoča neumnost stupidaggine che salta agli occhi

B) bijóč (v adv. rabi) battendo:
stopal je bijoč s palico ob tla camminava battendo col bastone per terra

Bildungsweg, der, šolanje, izobraževanje, zweiter Bildungsweg izobraževanje ob delu

billet [bijɛ] masculin listek; sporočilo, naznanilo, pisemce; vstopnica; vozovnica; glasovnica; commerce zadolžnica, menica; populaire bankovec za 5000 frankov

billet d'aller et retour povratna vozovnica
billet d'avion letalska vozovnica
billet blanc prazna glasovnica
billet de confession spovedni listek
billet doux ljubezensko pisemce
billet de faveur brezplačna vstopnica
billet de loterie srečka
billet de faire part osmrtnica, naznanilo o smrti
billet d'invitation vabilo
billet collectif, de groupe skupna vozovnica
billet combiné fer-car kombinirana vozovnica (železnica in avtobus)
billet circulaire, de correspondance vozovnica za krožno potovanje, za prestop
billet couchette vozovnica za ležalnik
billet bon dimanche, d'enfant, de supplément nedeljska, otroška, dodatna vozovnica
billet d'entrée vstopnica
billet gagnant srečka, ki je zadela
billet de quai peronski listek
billet de santé zdravstveno potrdilo
billet touristique, de vacances turistična, počitniška vozovnica
billet au porteur menica, plačljiva imetniku ob dospelosti
billet à ordre menica na ordro (na ukaz, po naredbi)
billet à vue menica na pokaz
prendre un billet de chemin de fer kupiti železniško vozovnico
poinçonner le billet preluknjati vozovnico
mettre de faux billets en circulation spraviti v promet ponarejene bankovce
je vous en donne, je vous en fiche mon billet jamčim, garantiram vam za to
je vous donne (ali fiche) mon billet que (familier) prisegam vam, da ...
billet (de banque) bankovec

Bingium -iī, n Bingij, mesto v belgijski Galiji ob Navi (nasproti današnjega Bingna): T., Amm.

bínkošti (Pascua f de) Pentecostés m

ob binkoštih, za binkošti por, para Pentecostés

Biōn -ōnis, m (Βίων) Bion, gr. moško ime; poseb.

1. Bion Borysthenīta (ὁ Βορυσϑενίτης) = rojen ob Boristenu, Teofrastov učenec, najprej kirenski, nato kiniški (ciniški) filozof in zelo zbadljiv satirik (okoli l. 280): Ci., Acr. Od tod adj. Biōnēus 3 bionski = zbadljiv: sermones H.

2. Bion Soleus ali Solēnsis Bion iz kiliškega mesta Solov (Solī), gr. pisec del o poljedelstvu: Varr., Plin.

Bīsaltae -ārum, m (Βισάλται) Bizalti, traškomak. ljudstvo ob Strimonu: L., V., Val. Fl.; sg. Bīsalta -ae, m Bizalt(ec): Sid. Od tod adj. Bīsalticus 3 bizaltski; subst. Bīsaltica -ae, f (sc. terra) Bizaltika, Bizaltska dežela: L. = Bīsaltia -ae, f Bizaltija: Gell. Heros eponymos te dežele je Bīsaltēs -ae, m Bizalt, Sin Sonca (Sol) in Zemlje (Terra): Hyg; od tod patronim Bīsaltis -idis, f (Βισαλτίς) Bizaltida, Bizaltova hči Teofana (Theophane), ki jo je Pozejdon spremenil v ovco in z njo spočel Friksovega in Helinega ovna: O.

biseau [bizo] masculin poševno odrezan rob; poševno zaostreno rezilo

en biseau s poševnim robom, poševno (ob)rezan

Bīthȳnī -ōrum, m (Βιϑυνοί) Bitinci, traško ljudstvo, ki se je iz Trakije preselilo čez Bospor na severno obalo Male Azije: N., T. idr.; sg. Bīthȳnus -ī, m Bitinec: Plin., Val. Fl. Od tod

I. adj.

1. Bīthȳnus 3 bitinski, iz Bitinije, v Bitiniji: carina, negotia H., campi Cat., caseus Plin., mare T., Bīth. tyrannus, equites Bĭthōnī Iuv.

2. Bīthȳnius 3 bitinski, iz Bitinije: Varr., Col.; večinoma kot subst.
a) Bīthȳnia -ae, f Bitinija, α) (sc. terra) pokrajina ob Črnem morju od Bospora proti jugu do Olimpa pri Brusi in proti vzhodu do Amastride, najprej samostojno kraljestvo, po l. 75 pa rim. provinca: Ci., N., T. idr., socii Bithyniae Ci. ep. zakupniki za Bitinijo. β) (sc. insula) otok, sicer imenovan Thȳnias: Plin.
b) Bīthȳniī -ōrum, m Bitinci: Prusiae regis Bithyniorum filius Plin.

3. Bīthȳnicus 3 (Βιϑυνικός) bitinski, iz Bitinije: societas Bith. Ci. ep. = socii Bith. (gl. spredaj), civitates Plin. iun., Volusius Bith. Iuv. — Kot častni cognomen Bīthȳnicus Bitinski, npr. Q. Pompeius Bith. Kvint Pompej Bitinski, ki je l. 75 Bitinijo naredil za rim. provinco: Ci., in njegov sin A. Pompeis Bith. Avel Pompej Bitinski: Ci. ep.

— II. subst. Bīthȳnis -idis, f (Βιϑυνίς)

1. = Bitinka: O.

2. = Bitinida, mesto
a) na otoku Bitiniadi (Bīthȳnias) v Črnem morju: Mel.
b) v Trakiji: Mel.