Franja

Elatēa -ae, f (Ἐλάτεια) Elateja

1. tesalsko mesto: L.

2. mesto v Fokidi: L., Plin. — Od tod preb. Elātēnsēs -ium, m Elatejci: Plin., Gell.

Elea -ae, f (Ἐλέα) grška obl. lat. imena Velia, Eleja, mesto na zahodni lukanijski obali. Tukaj sta se rodila Parmenid in Zenon, ustanovitelja eleatske filozofske šole. — Od tod ethnicon: Eleātēs -ae, m (Ἐλεάτης) Eleat (= Zenon): Ci.; adj. Eleāticus 3 (Ἐλεατικός) eleatski: philosophi Eleatici Ci. eleatska šola.

električar samostalnik
1. (strokovnjak za elektriko) ▸ villanyszerelőToni se je zaposlil v Ljubljani, kjer se je izučil za električarja. ▸ Toni Ljubljanában kapott állást, ahol villanyszerelőnek tanult.

2. neformalno, v glasbenem kontekstu (izvajalec elektronske glasbe) ▸ elektronikus zenész
Ko je leta 2002 osvojil grammyja, je imel duet Deep Dish že kulten status med progresivnimi električarji. ▸ Amikor a Deep Dish 2020-ben megkapta a Grammy-díjat, a duónak már kultusza volt a progresszív elektronikus zenészek között.

3. neformalno (avto) približek prevedka ▸ elektromos autó
Šef Nissana je potrdil, da so v ZDA razprodali električarja Nissana Leaf. ▸ A Nissan főnöke megerősítette, hogy az USA-ban elkelt az összes Nissan leaf elektromos autó.

4. ponavadi v množini, neformalno, v športnem kontekstu (igralec kluba Elektra) približek prevedka ▸ az Elektro kosárlabda-klub tagja
Gostje so vodili že za 9 točk, a je v nadaljevanju obramba električarjev stvari postavila na svoje mesto. ▸ kontrastivno zanimivo A vendégek már kilenc ponttal vezettek, amikor az Elektro védelme helyrehozta a dolgokat.

Eleusīn -sīnis, acc. -sīnem Ci., L., -sīna Plin., -sin Front., f (Ἐλευσίν) Elevzina,

1. mesto v Atiki (zdaj Elevsís), kraj tajnega Demetrinega bogoslužja („elevzinski misteriji“): Ci., L., O., Plin., T. idr. Od tod adj.
a) Eleusīnus 3 elevzinski: Lact., mater (= Ceres) V., sacra Iust.
b) Eleusīnius 3 (Ἐλευσίνιος) = (lat. obl.) Eleusīnus: sacra: Suet., Gell; subst. Eleusīnia -ōrum, n Cererin praznik: Gell., Tert.

2. kraj v Egiptu: L.

Eleusīnus -ī, m Elevzin, Merkurjev sin, ki je sezidal mesto Elevzino: Hyg.

Elōrus (Helōrus) -ī, m (Ἔλωρος, Ἕλωρος, zdaj Tellaro) Elor (Helor), reka na vzhodni obali Sicilije: V., Sil.; ob njenem ustju mesto Elōrus (Helōrus) -ī, f (Ἔλωρος, Ἕλωρος) Elor (Helor): L., Plin. Od tod adj. Elōrius (Helōrius) 3 elorski (helorski): Helloria Tempe O. helorska dolina; subst. Elōrīnī (Helōrīnī) -ōrum, m Elorijci (Helorijci), preb. (h)elorskega mesta: Ci.

Elusa -ae, f Eluza, mesto v Akvitaniji: Ci., Cl. Od tod Elusātēs -ium, m Eluzijci, ljudstvo v Akvitaniji: C., Plin.

emblēma -atis, dat. in abl. pl. -matīs, n (gr. ἔμβλημα)

1. mozaično delo, mozaik Varr., emblema vermiculatum Luc. ap. Ci.

2. vstavek, vložek, relief (na gladko izdelanih posodah): Paul. (Dig.), duo pocula cum emblemate Ci., scaphia cum emblematis Ci., emblemata evellenda curavit Ci.

3. pren. vrivek, vrinek = od kod drugod vzeto in v govor vrinjeno mesto: Q.

Ēmerita -ae, f (Ἠμερίτα) Emerita, mesto v Luzitaniji, Avgustova vojaška naselbina (zdaj Mérida): Mel., Plin., popolno: Augusta Emerita: Plin. Od tod adj. Ēmeritēnsis -e, iz Emerite ali v Emeriti: conventus Plin.; subst. Ēmeritēnsēs -ium, m Emeričani, preb. mesta Emerite: T.

Emmaum n, indecl. (Ἐμμαούμ) Emavem, mesto zahodno od Jeruzalema: Plin., Vulg.

emparer, s' [ɑ̃pare] polastiti se (de quelque chose česa); osvojiti, dobiti; zgrabiti

emparer d'un butin considérable polastiti se znatnega plena, zaseči znaten plen
emparer de la conversation imeti glavno besedo v pogovoru
emparer d'une ville osvojiti mesto

empire [émpaiə] samostalnik
cesarstvo; država; oblast

britanska angleščina Empire Day 24. maj (rojstni dan kraljice Viktorije)
Empire City mesto New York
Empire State država New York

Emporiae -ārum, f (gr. Ἐμπορίαι) Emporije (zdaj Ampurias), fokajsko trgovsko mesto na severovzhodu Španije: L., Mel., Plin., Sil. Od tod preb. Emporītānī -ōrum, m Emporičani: L.

Empulum -ī, n Empul, lacijsko mesto: L.

èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera

Engyon -yī, n (Ἕγγυον) Engij, občina in mesto na Siciliji: Sil. — Soobl. Enguion -iī, n (Ἐγγύϊον) Engvij; od tod adj. Enguīnus 3 engvijski: civitas Ci.; subst. Enguīnī -ōrum, m Engvijci, engvijski prebivalci: Ci., Plin.

enlever [ɑ̃lve] verbe transitif dvigniti, dvigati; odstraniti, odvzeti; odnesti, odpeljati, ugrabiti; sleči (obleko); sneti (klobuk); odšteti (število); hitro urediti (zadevo); izvesti, doseči; nakupiti (blago); militaire zavzeti v naskoku; théâtre, musique dovršeno igrati

s'enlever dvigniti se (v višino, kvišku)
enlever une affaire hitro in uspešno izvesti, urediti zadevo
enlever avec un balai pomesti
enlever une course zmagati v teku
enlever les couverts pospraviti mizo
enlever le courage, l'envie à quelqu'un komu pogum, veselje vzeti
enlever à quelqu'un une idée de la tête izbiti komu neko idejo iz glave
enlever un enfant en exigeant une rançon ugrabiti otroka in zahtevati odkupnino
enlever un morceau de musique dovršeno odigrati glasbeno delo
enlever avec la lime odpiliti
enlever quelque chose des mains de quelqu'un iztrgati komu kaj iz rok
enlever la peau sneti kožo, odreti
enlever la récolte pospraviti pridelke
enlever un siège (parlement) priboriti si (poslanski) sedež (mesto)
enlever les suffrages (po)žeti viharno odobravanje
enlever une tache à la benziue odstraniti madež z bencinom
enlever la victoire zmagati
cela n'enlève rien à sa bonté to prav nič ne zmanjšuje njegove dobrosrčnosti
une pneumonie l'a enlevé pljučnica ga je pobrala
enlève-toi de là! (populaire) poberi se od tód!
ça s'enlève comme des petits pains to gre kot za med

Enneapolis -is, f Eneapola, ahajsko mesto: Mel.

Entella -ae, f Entela, mesto na zahodni Siciliji: Sil. Od tod adj. Entellīnus 3 entelski, iz Entele: Ci.; subst. Entellīnī -ōrum, m Entelijci, prebivalci Entele: Ci., Plin.

environner [-rɔne] verbe transitif obkrožati, obda(ja)ti; militaire obkoliti

s'environner zbrati okrog sebe (de disciples učence); obdati se (de z)
les soldats ont environné la ville vojaki so obkolili mesto
être environné d'amis imeti okrog sebe prijatelje