Franja

art [ar] masculin umetnost; spretnost, veščina, umetelnost, izvedenost

les beaux arts lepe umetnosti
art appliqué uporabna umetnost
arts plastiques upodabljajoče umetnosti
art décoratif du décor intérieur dekorativna umetnost
art culinaire kuharska umetnost
arts décoratifs umetna obrt
arts ménagers izvedenost v uporabi gospodinjskih tehničnih pripomočkov, vešče gospodinjstvo
art militaire, populaire vojna, ljudska umetnost
le septième art filmska umetnost
école féminin des arts et métiers obrtna šola
film masculin d'art umetniški film
œuvre féminin, objet masculin d'art umetnina
il a l'art d'ennuyer tout le monde on ima dar, zna vse dolgočasiti

artériel, le [arterjɛl] adjectif arterijski

avoir une forte tension artérielle imeti hud krvni pritisk

artêrija (-e) f

1. anat. (odvodnica, utripalnica) arteria, vaso arterioso

2. pren. arteria:
glavne prometne arterije le principali arterie del traffico

artificiel, le [-sjɛl] adjectif umeten; izumetničen, nenaraven, prisiljen

lac masculin artificiel umetno jezero
fleurs féminin pluriel artificielles umetne cvetlice
lumière féminin artificielle umetna svetloba
enthousiasme masculin artificiel prisiljeno navdušenje

artikulírati (-am) perf., imperf.

1. lingv. articolare; ekst. dire, pronunciare:
artikulirati samoglasnike, soglasnike articolare le vocali, le consonanti

2. muz. articolare

artistique [-tistik] adjectif umetnosten; umetniški

les richesses artistiques d'un musée umetnostno bogastvo kakega muzeja
avoir le sens artistique imeti umetniški čut

artus 3, adv. -ē (prim. gr. ἀρτάω vozlam, ἀρτάνη vrv)

1. tesen, ozek, tog, napet, trden (naspr. laxus): catena O., Sen. ph., vincla, nexus O., compages V., toga H. oprijeta, frenum Tib., complexus artiores Sen. ph. ali artissimi Petr., artissimo nodo vinciri Plin., arte colligere manus Pl., nimis arte colligor Naev. fr., arte boves ad stipitem religare Col., tigna hoc (tem) artius illigata tenentur C., artius complecti aliquem Ci., artius adstringi atque hedera H., historia ingens minutissime scripta, artissime plicata Sen. ph.

2. tesno sklenjen, tesen, ozek, gost: vallis, via, semita, ostium L., regiones Lucr., fauces, itinera T., fruticetum H. gostolistno, cavus H., aditus, os specūs Cu., artiores silvae C. gostejši, saltus artior L., artissimum inter Europam Asiamque divortium L., trabes singulis saxis interiectis arte continentur C., aciem, quam arte statuerat, latius porrigit S., signa artius collocare S. bolj na tesno, pedites quam artissime ire iubet S.; (o osebah) ozko vzrasel, vitek: mulier Ulp. (Dig.); gost, nagneten, strpan (enalaga): turbā artā circumstare Tib., theatrum H., nimis arta convivia H., custodia arta T. ali artissima Mel., arta civibus urbs Stat., cernere aliquid artiore cribro Plin. z gostejšim sitom. Od tod subst. artum -ī, n (skoraj samo s praep.)
a) ozek, tesen prostor, ožina, tesnoba: Mel., in arto (ali in artum) concreti montes nimborum Lucr., in arto stipatae erant naves L.; v komp. in superl.: montes paulatim in artius coëunt Cu., quā in artissimum cogitur regio Cu.; pren.: nec desilies imitator in artum H. niti se ne zaletiš, quae (quinquaginta volumina) a me collecta in artum Plin. jedrnato posnete.
b) occ. (bojna) gneča, stiska, vrvenje: suomet ipso agmine in arto haerentes L., multiplicatis in arto ordinibus L., in artum compulsi L. zagozdeni, pugna in arto T. z nogo ob nogi.

3. pren.
a) tesen, trden, (pri)srčen: artioribus apud populum Romanum laqueis tenebitur Ci., artissimum societatis vinculum Ci., arta propinquitate coniunctas Cu., arto contubernio intime iunctus Ap., artā familiaritate aliquem complecti Plin. iun., aliquem in artissimam affinitatem recipere Vell., artus somnus Suet. ali artior somnus Ci. ali artissimus somnus Suet. trden, trdnejši, najtrdnejši spanec, artissimae tenebrae S. najgostejša, najtrša, arte et graviter dormire Ci. trdno in trdo, artius ex lassitudine dormire Ci., illud arte tenent Ci. tega se trdno drže, artius adstringere rationem Ci., artissime constringere sententiam Ci., aliquem arte (artissime) diligere Plin. iun.; enalaga (o osebah) tesno združen, prisrčen: contubernalis artissimus Ap.
b) α) utesnjen, strog: arta iura Lucr. sila pravic, leges artae ideoque superbae Plin. β) (u)tesnjen, tesnoben od skrbi: animus H. γ) tesen, majhen, pičel, neznaten, neugoden: commeatus L., numerus T., annona arta, artior, artissima Suet., in artis rebus opem ferre O. v neugodnem položaju, artiora tempora somni quam noctis Cu., artior petitio L. skoraj brezupno, spes artior Col. manjše, omnia sibi in dies artiora esse viderunt Cu., spiritus arte meat Cu., aliquem arte cohibere Pl. ali arte contenteque habere Pl. koga (zelo) na tesnem držati (imeti), aliquem artius habere S. fr., aliquem arte (naspr. opulenter) colere S. (le) malo, alicui arte modum statuere S. stisniti koga na pičlo mero, si te quā syllaba parte moratur, artius appellem Tuticănumque vocem O. ako bi te (= tvoje ime)... krajše izgovarjal. Od tod subst. artum -ī, n (večinoma le s praep.) pičlost, stiska, zadrega, neugoden položaj: cum in arto res esset L. ko je bil (Hasdrubal) v stiski, ne spem sibi ponat in arto O. naj... tesno ne omeji, in arto (esse) commeatum T. dovoz da je pičel.

artus -ūs, m (prim. gr. ἄρϑρον člen, ud, ἀρτύς zveza, prijateljstvo, ἀρτύω stiskam)

1. člen(ek), sklep: Lucan., Val. Fl., Prisc.; klas. le pl. artūs -uum, dat. in abl. pl. artubus (da se ločita od artibus: ars) člen(k)i, sklepi, udje (roke in noge), (o)končine (membra so udje kot telesni deli, torej tudi glava in trup): Lucr., Q. idr., propter molles (digitorum) commissuras et artus Ci., dolor artuum Ci. protin, magnos membrorum artus... ementia vidi O., cernere laceros artus, truncata membra Plin. iun., elapsi in pravum artus T. pohabljeni členki (roke), ambusti multorum artus vi frigoris T., nondum in sua membra artus redierant Sen. rh., laxata corpora in artus redeunt Plin.; pren.: nervi atque artus sapientiae Q., Ci.

2. pesn. met. telesni udje nasploh, telo, trup(lo): salsus per artus sudor it V., sopor fessos complectitur artus V., mutati Terei artus V., ubi mortales... exuit artus O.

3. pren. deli: infusa per (mundi) artus mens V.

Opomba: Pl. heterogen. artua: Pl.; v dat. in abl. pl. tudi artibus pri poznejših piscih, npr. pri Tert.

ās, assis, gen. pl. assium (redko assum: Varr.) m (sor. z āssis, āxis = deska, plošča, ās = „štirioglata kovinska ploščica“ po prvotni obliki tega kovanca)

1. celota kot denarna enota, rim. funt (= lībra = 0,327 kg), ki se je delil na 12 delov ali uncij (ūnciae). Od tod delna imena: ūncia = ¹/₁₂, sextāns = ²/₁₂ ali ¹/₆, quadrāns =³/₁₂ ali ¹/₄, triēns =⁴/₁₂ ali ¹/₃, quīncūnx (quīnque ūnciae) =⁵/₁₂, sēmis (= sēmi-ās) =⁶/₁₂ ali ¹/₂, septūnx = ⁷/₁₂, bēs =⁸/₁₂ ali ²/₃, dōdrāns = ⁹/₁₂ ali ³/₄, dēxtāns (iz *dēsextāns) =¹⁰/₁₂ ali ⁵/₆, deūnx (dē in ūncia = deest uncia) = ¹¹/₁₂: in haec solidi sexta (sc. pars) fac assis eat O. ¹/₆ funta = 2 unciji, heres ex asse Plin. iun. ali ex asse heres Q., Icti. dedič vsega, si mater te ex parte quarta scripsisset heredem, num queri posses? Plin. iun. ko bi ti bila mati volila le četrtino = dolžni del, in assem Col., Icti. = in asse Col. ali ex asse (naspr. ex parte) Col., Icti. docela, popolnoma.

2. as, najstarejša rim. denarna enota z 12-delno razdelitvijo, sprva = 1 funt bakra (ās lībrārius), t. j. 1 rim. funt težka bakrena šibika. Ko so l.268 začeli kovati srebrnike in je postal baker drobiž, se je asu znižala vrednost na šestino: assēs sextantāriī, l.217 na dvanajstino: assēs ūnciālēs, l.191 pa celo na štiriindvajsetino: assēs sēmiūnciālēs; pozneje je as še izgubljal vrednost (gl. sēstertius), tako da je v klas. dobi le še belič, bor: quod non opus est, asse carum est Ca. ap. Sen. Ph., as antiquus Varr., asse modium populo dare Ci. za as, po asu, assem sese negat daturum Ci. niti beliča, ad assem perdere omnia H. do zadnjega beliča, unius assis non umquam pretio pluris licuisse H., unius assis aestimare Cat. ali non assis facere Cat., Sen. ph. malo ceniti, vilem redigi ad assem H. vso vrednost izgubiti, assem habeas, assem valeas Petr. (prim.: „da človek toliko velja, kar plača“, Prešeren), ab asse crevit Petr. z malim je začel, assem para Plin. iun. imej as (belič) = kot plačilo za povestico, assem elephanto dare Augustus ap. Q. (namreč kot „napitnino“ za njegove umetelnosti), asses scortini (usnjeni) Suet. fr.

3. kot površinska mera oral, plug: Col., Plin.

4. kot dolžinska mera čevelj: Col.

5. pri matematikih, ki jim je število 6 popolno število (numerus perfectus, ker je 1 + 2 + 3 = 6), celota, sestoječa iz šestih delov: sextāns = ¹/₆, triēns =²/₆ ali ¹/₃, sēmissis =³/₆ ali ¹/₂, bēs = ⁴/₆ ali ²/₃, quīnārius = ⁵/₆: Vitr.

ascendere^*

A) v. intr. (pres. ascendo)

1. povzpeti se, dvigati se (tudi pren.)

2. doseči, dosegati; znesti, znašati:
le spese ascendono a un milione stroški znašajo milijon

B) v. tr. redko vzpeti, vzpenjati se:
ascendere la crina del monte vzpenjati se po gorskem pobočju

āscēnsiō -ōnis, f (āscendere)

1. stopanje, plezanje kvišku, vzpenjanje, vzpon, vzhod, hoja: Vulg., Cass., ad hirundinum nidum ascensionem facere Pl. splezati, per graduum ascensionem percurrere Vitr. (o zvezdah); ascensio domini ali Christi ali dominica, tudi ascensio Christi in (ad) caelum Eccl. vnebohod gospodov, Kristusov itd.

2. met.
a) stopnica: ascensiones in corde suo disposuit Vulg.
b) prestol (do katerega se pride po stopnicah): aedificare in caelo ascensionem suam Vulg.

3. pren. (le klas.) vznos, vzlet: oratorum Ci.

ascensionnel, le [-sjɔnɛl] adjectif dvigalen

force féminin ascensionnelle vzgon
vitesse féminin ascensionnelle hitrost dviganja

asciugare

A) v. tr. (pres. asciugo) obrisati; posušiti, osušiti:
asciugare le posate obrisati posodo
asciugare i capelli col föhn posušiti lase s fenom
asciugarsi un fiasco pren. izprazniti pletenko
asciugare le tasche a qcn. pren. izprazniti komu žepe

B) ➞ asciugarsi v. rifl. (pres. mi asciugo) sušiti se

asfissiare

A) v. tr. (pres. asfissio)

1. dušiti:
un caldo che asfissia dušeča vročina

2. pren. nadlegovati:
asfissiare qcn. con le chiacchiere koga nadlegovati s čenčanjem

B) v. intr. dušiti se

así četudi; naj; ker

así que, así como brž ko, kakor hitro
así lo mates, no cede tudi če ga ubiješ, on ne popusti
¡así le maten! naj pogine!
¡así Dios te ayude! naj ti bog pomaga!
así que llegó brž ko je prišel

asiento moški spol sedež, mesto, lega; dno (posode), usedlina; urad; bivališče; pogodba; stabilnost, trajnost; sedalo

asiento ocupado zaseden sedež
hombre de asiento miren (resen) človek
hacer asiento zaustaviti se, muditi se
no calentar el asiento ne dolgo ostati (v kaki družbi)
tome V. asiento sedite, prosim
no le hace buen asiento la comida jed mu ne dé dobro (ne prija)
asientos pl sedalo, zadnjica; našiv na srajčnih rokavih

asile [azil] masculin azil, pribežališče, zavetišče, zatočišče

sans asile brez strehe, brezdomen; masculin brezdomec
droit masculin d'asile des ambassades pravica azila poslaništev
asile (d'aliénés) blaznica, bolnišnica za duševne bolnike
asile de nuit nočno zavetišče za brezdomce
asile de vieillards dom za stare ljudi
le dernier asile grob
(familier) à l'asile! nor je! v blaznico z njim!
donner asile aux réfugiés politiques dati azil političnim beguncem

Asinius 3 Azinij(ev), ime rim. plebejskega rodu,

1. C. Asinius Pōlliō Gaj Azinij Polion, tudi samo Pōlliō ali Pōliō (-ōnis), Marucinec, roj. l.76, izvrsten državnik, govornik, zgodovinopisec, slovničar in kritik, ustanovitelj prve knjižnice v Rimu. Kot Cezarjev, pozneje pa Oktavijanov pristaš in zaupnik je deloval v obeh vojnah. Bil je konz. l.40, l.39 je triumfiral nad dalmatinskimi Partinci, pozneje pa se je posvečal le še znanostim; umrl je l.4 po Kr.: Ci. ep., V., H., T. idr.; pl. Asiniī Sen. ph. možje, kakršen je bil Azinij.

2. C. Asinius Gallus Gaj Azinij Gal(us), sin prejšnjega, prijatelj znanosti, napisal je spis „ Comparatio patris et Ciceronis“ ter baje zlagal tudi epigrame. Zaradi njegove prostodušnosti ga je Tiberij sovražil, l.30 ga je obsodil na smrt, ne pa tudi usmrtil. L.33 po Kr. je v ječi umrl od gladu: Sen. rh., T., Suet., Plin. iun., Gell., Asinius uterque (oče in sin) Q.

asistir pomagati, podpirati, (po)streči; zdraviti; prisostvovati

asistir a los enfermos streči bolnike
le asiste la razón ima prav
asistir al Instituto obiskovati (špansko) srednjo šolo
asistir a una reunión udeležiti se sestanka

asociírati (-am)

A) perf., imperf. pren. associare, collegare, connettere:
asociirati predstave associare, collegare le idee

B) asociírati se (-am se) perf., imperf. refl. (združevati se v skupnost) associarsi