-
vietnamski pridevnik (o Vietnamu in Vietnamcih) ▸
vietnamivietnamski cesar ▸ vietnami császár
vietnamska partija ▸ vietnami párt
vietnamska prestolnica ▸ kontrastivno zanimivo Vietnam fővárosa
vietnamska džungla ▸ vietnami dzsungel
vietnamska vlada ▸ vietnami kormány
vietnamski predsednik ▸ vietnami elnök
vietnamska lutka ▸ vietnami báb
vietnamski jezik ▸ vietnami nyelv
vietnamska kuhinja ▸ vietnami konyha
Povezane iztočnice: vietnamski dong -
vipera f
1. zool. gad (Vipera); kača:
vipera acquaiola (natrice) belouška (Natrix natrix)
vipera comune laški, rilčasti gad (Vipera aspis)
vipera dal corno modras (Vipera ammodytes)
vipera cornuta, della sabbia (ceraste) lefa, rogata kača (Aspis cerastes)
vipera del deserto puhnica (Bitis arietans)
vipera della morte (acantofide) smrtna kača (Acantophis antarcticus)
vipera soffiante kasava (Bitis lachesis)
2. pren. kača:
avere una lingua di vipera imeti strupen jezik
essere una vipera biti strupen kot kača
3. navt. vrsta čolna na vesla (v beneški laguni)
-
vipère [vipɛr] féminin gad; figuré zlobna oseba
vipère à corne modras
langue féminin de vipère (figuré) strupen jezik
morsure féminin de la vipère gadji pik
il a été mordu par une vipère gad ga je pičil
nid masculin de vipères gadje gnezdo; zbirališče hudobnih in okrutnih ljudi
la vipère a deux dents à venin gad ima dva strupena zoba, strupnika
-
vipérin, e [viperɛ̃, in] adjectif gadji; figuré zloben; féminin, botanique gadovec
(couleuvre féminin) vipérine gadu podobna belouška
langue féminin vipérine (figuré) strupen jezik, obrekljiv jezik
-
viperino kačji
lengua viperina (fig) strupen jezik, obrekljivec
-
viperish [váipəriš] pridevnik
figurativno kačji; strupen, zloben
a viperish tongue strupen jezik
-
visoka nemščina stalna zveza
jezikoslovje (jezik) ▸ felnémet nyelv
-
vivo
A) agg.
1. živ:
carne viva živo meso
pianta viva zelena, cvetoča rastlina
sepolto vivo pren. živ pokopan
siepe viva živa meja
a viva voce neposredno
vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
non c'era anima viva ni bilo žive duše
essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
farsi vivo javiti se; pokazati se
2. ekst. živ (v rabi):
lingua viva živi jezik
uso vivo della lingua živa raba jezika
3. živ, živahen:
discussione viva živahna razprava
ingegno vivo živahen um
4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
colore vivo živa barva
viva compassione globoko sočutje
vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju
5. pren. živ:
acqua viva tok
argento vivo živo srebro
aria viva svež zrak
calce viva živo apno
forza viva fiz. živa sila
a viva forza s silo
opera viva navt. ugreznjena ladja
roccia viva živa skala
spese vive živi stroški; tekoči stroški
spigolo vivo živi rob
B) m
1.
vivi pl. živi (ljudje)
non essere più tra i vivi ne biti več med živimi
2. živo; notranjost:
nel vivo del cuore globoko v srcu
entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo
3. gradb. živi rob
4.
al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
dal vivo rtv v živo (oddaja)
-
volóvji, volóvski de bœuf
volovji jezik (rep) langue ženski spol (queue ženski spol) de bœuf
volovje meso bœuf moški spol
volovji gonjač bouvier moški spol
volovji hlev bouverie ženski spol
volovska vprega attelage moški spol de bœufs
-
volóvji, volóvski de buey
volovsko meso (jezik, rep) carne f (lengua f, rabo m ali cola f) de buey
volovski hlev establo m
volovji gonjač vaquero m, boyero m
volovska vprega yunta f de bueyes
-
volovsk|i (-a, -o) Ochsen- (jezik die Ochsenzunge, vprega das Ochsengespann, rep der Ochsenschwanz)
-
vòlovskī -ā -ō volovski: -a žila bikovka; volovski jezik bot. volovski jezik, Anchusa; -o oko
1. posajeno, zakrknjeno jajce
2. bot. ivanjščica, Leucanthemum
-
volóvski (-a -o) adj. di bue, di buoi; di manzo, bovino:
volovska vprega tiro di buoi
človek volovske moči individuo forte come un toro
volovska potrpežljivost pazienza di Giobbe
pren. volovske oči occhi grandi e tondi
pejor. imeti volovske možgane essere duro di comprendonio, avere un cervello di gallina
bot. volovsko oko (ivanjščica) crisantemo (Chrysanthemum)
navadni volovski jezik lingua di bue, buglossa (Anchusa officinalis)
-
volūbilitās -ātis, f (volūbilis)
1. vrtljivost, gibljivost, premičnost, pomičnost, krožilnost, mobilnost okoli središča, starejše kretnost: mundi Ci., O., Ap., volubilitatem non dedit Ci., ipsa volubilitas libratum sustinet orbem O., volubilitas ventorum Serv.
2. okroglost: fracta volubilitas capitis latissima O. (Metam. 12, 434).
3. metaf.
a) spremenljivost, spreminjanje, nestalnost, nestanovitnost, negotovost, opotečnost: fortunae Ci., Plin.
b) gibčnost, jadrnost, urnost, hitrost, naglost, okretnost, spretnost, starejše spešnost: Q., Plin. iun. idr., linguae Ci. okreten, zgovoren jezik, verborum Ci. spretnost pri govorjenju, spretno govorjenje, ingens verborum volubilitas Petr. silna jezičnost, exaggerata verborum volubilitas Petr. izobilna zgovornost, inanis sententiis verborum volubilitas Augustus ap. Suet. prazno (puhlo) besedičenje.
-
vorbít -ă (-ţi, -te) adj. govorjen; pogovoren
□ limbă vorbită pogovorni jezik
-
vríniti (-em) | vrívati (-am)
A) perf., imperf.
1. cacciare, infilare:
vriniti pismo v poln nabiralnik cacciare la lettera nella buca piena
2. frammettere, intercalare; punteggiare:
vriniti besedo med vrstici intercalare una parola fra due righe
vriniti v govor učene citate punteggiare il discorso di citazioni erudite
3. infiltrare, intrudere:
vriniti agente v organizacijo infiltrare agenti in un'organizzazione
4. inserire
5. imporre; infilare, dare, rifilare:
vrinila mu je denar, čeprav se je branil gli rifilò i soldi, per quanto lui rifiutasse
B) vríniti se (-em se) | vrívati se (-am se) perf., imperf. refl. entrare, penetrare; insinuarsi, infiltrarsi:
v jezik se je vrinilo dosti tujih besed nella lingua si sono infiltrati molti forestierismi
vrinila se mu je neprijetna misel nella mente gli si insinuò un pensiero increscioso
-
vŕsten (-tna -o) adj.
1. della fila, in fila; della specie; tipico:
vrstna hiša casa a schiera
vrstno ime rastline nome della specie della pianta
2.
vrstni red ordine di successione
vrstna vas villaggio che si estende in lunghezza
strojn. vrstni motor motore eccitato in serie
lingv. vrstni jezik sottocodice, linguaggio settoriale
vrstno ime nome comune
-
vrtéti (-ím)
A) imperf.
1. girare, voltare, rotare:
voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
vrteti pedale girare i pedali, pedalare
2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria
3. pren. (ustrezno delati s čim):
kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
dobro vrteti volan guidare bene
znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta
4. pog. tormentare, torchiare:
vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
vrteti oči girare gli occhi per, guardare
B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.
1. girare, roteare:
vrteti se kot vrtavka girare come una trottola
2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto
3. girare, rotare:
zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)
4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti
5. girare (di testa), aver le vertigini:
zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione
6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali
7. pog. aggirarsi, esser su:
hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari
8. pog. passare, andare:
pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci
-
vsakdanj|i (-a, -e) alltäglich, täglich; Alltags- (jezik die Alltagssprache, obleka die Alltagskleidung, hrana die Alltagskost); (povprečen) Durchschnitts- (obraz das Durchschnittsgesicht), slabšalno: trivial, Allerwelts-, Dutzend- (obraz das Dutzendgesicht)
vsakdanje življenje das tägliche Leben
-
vulgaire1 [vülgɛr] adjectif navaden, vsakdanji, splošen, ljudski; prostaški, nizkoten
langue féminin vulgaire ljudski jezik
mot masculin vulgaire prostaška beseda
opinion féminin vulgaire splošno mnenje
plaisanterie féminin vulgaire robata šala