Franja

Zadetki iskanja

  • vietnamski pridevnik
    (o Vietnamu in Vietnamcih) ▸ vietnami
    vietnamski cesar ▸ vietnami császár
    vietnamska partija ▸ vietnami párt
    vietnamska prestolnicakontrastivno zanimivo Vietnam fővárosa
    vietnamska džungla ▸ vietnami dzsungel
    vietnamska vlada ▸ vietnami kormány
    vietnamski predsednik ▸ vietnami elnök
    vietnamska lutka ▸ vietnami báb
    vietnamski jezik ▸ vietnami nyelv
    vietnamska kuhinja ▸ vietnami konyha
    Povezane iztočnice: vietnamski dong
  • vipera f

    1. zool. gad (Vipera); kača:
    vipera acquaiola (natrice) belouška (Natrix natrix)
    vipera comune laški, rilčasti gad (Vipera aspis)
    vipera dal corno modras (Vipera ammodytes)
    vipera cornuta, della sabbia (ceraste) lefa, rogata kača (Aspis cerastes)
    vipera del deserto puhnica (Bitis arietans)
    vipera della morte (acantofide) smrtna kača (Acantophis antarcticus)
    vipera soffiante kasava (Bitis lachesis)

    2. pren. kača:
    avere una lingua di vipera imeti strupen jezik
    essere una vipera biti strupen kot kača

    3. navt. vrsta čolna na vesla (v beneški laguni)
  • vipère [vipɛr] féminin gad; figuré zlobna oseba

    vipère à corne modras
    langue féminin de vipère (figuré) strupen jezik
    morsure féminin de la vipère gadji pik
    il a été mordu par une vipère gad ga je pičil
    nid masculin de vipères gadje gnezdo; zbirališče hudobnih in okrutnih ljudi
    la vipère a deux dents à venin gad ima dva strupena zoba, strupnika
  • vipérin, e [viperɛ̃, in] adjectif gadji; figuré zloben; féminin, botanique gadovec

    (couleuvre féminin) vipérine gadu podobna belouška
    langue féminin vipérine (figuré) strupen jezik, obrekljiv jezik
  • viperino kačji

    lengua viperina (fig) strupen jezik, obrekljivec
  • viperish [váipəriš] pridevnik
    figurativno kačji; strupen, zloben

    a viperish tongue strupen jezik
  • visoka nemščina stalna zveza
    jezikoslovje (jezik) ▸ felnémet nyelv
  • vivo

    A) agg.

    1. živ:
    carne viva živo meso
    pianta viva zelena, cvetoča rastlina
    sepolto vivo pren. živ pokopan
    siepe viva živa meja
    a viva voce neposredno
    vivo e vegeto živ in zdrav; čil (starejša oseba)
    non c'era anima viva ni bilo žive duše
    essere più morto che vivo biti napol živ, bolj mrtev kot živ
    farsi vivo javiti se; pokazati se

    2. ekst. živ (v rabi):
    lingua viva živi jezik
    uso vivo della lingua živa raba jezika

    3. živ, živahen:
    discussione viva živahna razprava
    ingegno vivo živahen um

    4. ekst. živ (barva); močen, globok; prisrčen:
    colore vivo živa barva
    viva compassione globoko sočutje
    vivi ringraziamenti prisrčna zahvala
    ascoltare con vivo interesse poslušati z velikim zanimanjem
    cuocere a fuoco vivo kuhati, peči pri močnem ognju

    5. pren. živ:
    acqua viva tok
    argento vivo živo srebro
    aria viva svež zrak
    calce viva živo apno
    forza viva fiz. živa sila
    a viva forza s silo
    opera viva navt. ugreznjena ladja
    roccia viva živa skala
    spese vive živi stroški; tekoči stroški
    spigolo vivo živi rob

    B) m

    1.
    vivi pl. živi (ljudje)
    non essere più tra i vivi ne biti več med živimi

    2. živo; notranjost:
    nel vivo del cuore globoko v srcu
    entrare nel vivo di una questione pren. preiti k bistvu, k jedru zadeve
    pungere, toccare nel vivo, sul vivo pren. zadeti v živo

    3. gradb. živi rob

    4.
    al vivo živo, živahno (prikazati, opisovati)
    dal vivo rtv v živo (oddaja)
  • volóvji, volóvski de bœuf

    volovji jezik (rep) langue ženski spol (queue ženski spol) de bœuf
    volovje meso bœuf moški spol
    volovji gonjač bouvier moški spol
    volovji hlev bouverie ženski spol
    volovska vprega attelage moški spol de bœufs
  • volóvji, volóvski de buey

    volovsko meso (jezik, rep) carne f (lengua f, rabo m ali cola f) de buey
    volovski hlev establo m
    volovji gonjač vaquero m, boyero m
    volovska vprega yunta f de bueyes
  • volovsk|i (-a, -o) Ochsen- (jezik die Ochsenzunge, vprega das Ochsengespann, rep der Ochsenschwanz)
  • vòlovskī -ā -ō volovski: -a žila bikovka; volovski jezik bot. volovski jezik, Anchusa; -o oko
    1. posajeno, zakrknjeno jajce
    2. bot. ivanjščica, Leucanthemum
  • volóvski (-a -o) adj. di bue, di buoi; di manzo, bovino:
    volovska vprega tiro di buoi
    človek volovske moči individuo forte come un toro
    volovska potrpežljivost pazienza di Giobbe
    pren. volovske oči occhi grandi e tondi
    pejor. imeti volovske možgane essere duro di comprendonio, avere un cervello di gallina
    bot. volovsko oko (ivanjščica) crisantemo (Chrysanthemum)
    navadni volovski jezik lingua di bue, buglossa (Anchusa officinalis)
  • volūbilitās -ātis, f (volūbilis)

    1. vrtljivost, gibljivost, premičnost, pomičnost, krožilnost, mobilnost okoli središča, starejše kretnost: mundi Ci., O., Ap., volubilitatem non dedit Ci., ipsa volubilitas libratum sustinet orbem O., volubilitas ventorum Serv.

    2. okroglost: fracta volubilitas capitis latissima O. (Metam. 12, 434).

    3. metaf.
    a) spremenljivost, spreminjanje, nestalnost, nestanovitnost, negotovost, opotečnost: fortunae Ci., Plin.
    b) gibčnost, jadrnost, urnost, hitrost, naglost, okretnost, spretnost, starejše spešnost: Q., Plin. iun. idr., linguae Ci. okreten, zgovoren jezik, verborum Ci. spretnost pri govorjenju, spretno govorjenje, ingens verborum volubilitas Petr. silna jezičnost, exaggerata verborum volubilitas Petr. izobilna zgovornost, inanis sententiis verborum volubilitas Augustus ap. Suet. prazno (puhlo) besedičenje.
  • vorbít -ă (-ţi, -te) adj. govorjen; pogovoren
    limbă vorbită pogovorni jezik
  • vríniti (-em) | vrívati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. cacciare, infilare:
    vriniti pismo v poln nabiralnik cacciare la lettera nella buca piena

    2. frammettere, intercalare; punteggiare:
    vriniti besedo med vrstici intercalare una parola fra due righe
    vriniti v govor učene citate punteggiare il discorso di citazioni erudite

    3. infiltrare, intrudere:
    vriniti agente v organizacijo infiltrare agenti in un'organizzazione

    4. inserire

    5. imporre; infilare, dare, rifilare:
    vrinila mu je denar, čeprav se je branil gli rifilò i soldi, per quanto lui rifiutasse

    B) vríniti se (-em se) | vrívati se (-am se) perf., imperf. refl. entrare, penetrare; insinuarsi, infiltrarsi:
    v jezik se je vrinilo dosti tujih besed nella lingua si sono infiltrati molti forestierismi
    vrinila se mu je neprijetna misel nella mente gli si insinuò un pensiero increscioso
  • vŕsten (-tna -o) adj.

    1. della fila, in fila; della specie; tipico:
    vrstna hiša casa a schiera
    vrstno ime rastline nome della specie della pianta

    2.
    vrstni red ordine di successione
    vrstna vas villaggio che si estende in lunghezza
    strojn. vrstni motor motore eccitato in serie
    lingv. vrstni jezik sottocodice, linguaggio settoriale
    vrstno ime nome comune
  • vrtéti (-ím)

    A) imperf.

    1. girare, voltare, rotare:
    voda vrti mlinsko kolo l'acqua gira la ruota del mulino
    vrteti glavo, oči girare la testa, gli occhi
    veter vrti po zraku orumenelo listje il vento fa rotare nell'aria le foglie ingiallite
    vrteti pedale girare i pedali, pedalare

    2. pog. (predvajati) dare, proiettare; far sentire:
    vrteti filme, risanke proiettare film, cartoni animati
    ekst. vrteti resno glasbo far sentire (con grammofono, registratore) musica seria

    3. pren. (ustrezno delati s čim):
    kuhalnico odlično vrti cucina meravigliosamente
    dobro vrteti volan guidare bene
    znati vrteti jezik avere la parlantina sciolta

    4. pog. tormentare, torchiare:
    vrteti koga na izpitu torchiare qcn. all'esame
    neprestano vrteti svoj mlin parlare continuamente
    cel popoldan vrteti telefon stare attaccato al telefono tutto il santo giorno
    vrteti oči girare gli occhi per, guardare

    B) vrtéti se (-ím se) imperf. refl.

    1. girare, roteare:
    vrteti se kot vrtavka girare come una trottola

    2. voltarsi, rivoltarsi; muoversi:
    vso noč se je vrtel po postelji tutta la notte si rivoltò nel letto

    3. girare, rotare:
    zemlja se vrti okrog sonca la terra gira attorno al sole
    vrteti se v krogu girare in cerchio (tudi pren.)

    4. darsi d'attorno, trafficare, affaccendarsi; essere tra i piedi:
    otroci se nam ves dan vrtijo pod nogami i bambini ci stanno tutto il giono tra i piedi
    natakarji so se vrteli med gosti i camerieri si affaccendavano tra gli ospiti

    5. girare (di testa), aver le vertigini:
    zaradi pritiska se mu vrti gli gira la testa per l'alta pressione

    6. pren. girare, aggirarsi, vertere:
    pogovori se vrtijo okrog carine le trattative vertono attorno ai dazi doganali

    7. pog. aggirarsi, esser su:
    hitrost se vrti okrog sto kilometrov na uro la velocità si aggira sui cento chilometri orari

    8. pog. passare, andare:
    pustil je, naj se stvari vrtijo svojo pot lasciò che le cose andassero per la loro strada
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer gli manca qualche rotella
    pren. vrteti se okrog deklet correre dietro alle ragazze
    misliti, da se ves svet vrti okoli tebe credere di essere al centro del mondo
    kdo ve, kaj se mu vrti po glavi chissà cosa gli gira per la testa
    vrteti se kot muha v močniku non riuscire a districarsi dai pasticci
  • vsakdanj|i (-a, -e) alltäglich, täglich; Alltags- (jezik die Alltagssprache, obleka die Alltagskleidung, hrana die Alltagskost); (povprečen) Durchschnitts- (obraz das Durchschnittsgesicht), slabšalno: trivial, Allerwelts-, Dutzend- (obraz das Dutzendgesicht)
    vsakdanje življenje das tägliche Leben
  • vulgaire1 [vülgɛr] adjectif navaden, vsakdanji, splošen, ljudski; prostaški, nizkoten

    langue féminin vulgaire ljudski jezik
    mot masculin vulgaire prostaška beseda
    opinion féminin vulgaire splošno mnenje
    plaisanterie féminin vulgaire robata šala