Franja

Zadetki iskanja

  • Nēsaeē -ēs, f (Νησαίη = ἡ νησαίη otočanka) Nesája, samogovoreče ime ene izmed Nereid: V., Pr., Hyg.
  • nevárnost (-i) f

    1. pericolo, rischio, insicurezza:
    nevarnost mu grozi è in pericolo
    čutiti, slutiti nevarnost presentire il pericolo
    naznanjati, opozarjati na nevarnost richiamare l'attenzione sul pericolo
    spravljati, spuščati se v nevarnost correre il rischio, rischiare
    uiti smrtni nevarnosti sfuggire, evitare un pericolo mortale
    biti v življenjski nevarnosti essere, trovarsi in pericolo mortale
    biti izven nevarnosti essere fuori pericolo

    2. (v prislovni, povedni rabi)
    nevarnost je, da se hiša podre c'è il pericolo che la casa crolli

    3. (odgovornost, tveganje) rischio:
    blago so poslali na njihovo nevarnost la merce è stata spedita a loro rischio e pericolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. pogumno gledati nevarnosti v obraz affrontare coraggiosamente il pericolo
    pren. spravljati v nevarnost svoje dobro ime mettere a repentaglio il proprio buon nome
    publ. rumena nevarnost il pericolo giallo
    avt. znaki za nevarnost segnali di pericolo
  • Nīcaea -ae, f (Νίκαια) Nikája, Nicéja

    I.

    1. Nicéja, znamenito mesto v Bitiniji, ob jezeru Askanij, sprva imenovano Ancōra, potem Antigonia (po ustanovitelju Antigonu), novo ime (Νίκαια) pa ji je dal Lizimah po svoji zmagi (νίκη) pri Ipsu l. 301 (zdaj Isnik = εἰς Νίκαιαν): Ci., Cat., Plin. iun. Od tod adj.
    a) Nicaeēnsis -e nicéjski, iz Nicéje: Ci. ep., Diophanes Varr., Isigonus Plin., Gell.; Nicaeēnsēs -ium, m Nicéjci, preb. Niceje: Ci., Traianus ap. Plin. iun.
    b) Nicaenus 3 nicéjski: fides Cod. Th. na nicejskem koncilu (cerkvenem zboru) sprejeta veroizpoved.

    2. Nikája, mesto ali gradišče v Lokridi ali ob vznožju gore Ojta (Oeta) blizu Termopil: L.

    3. mesto v Indiji ob Hidaspu; ustanovil ga je Aleksander Veliki (zdaj najbrž razvaline pri vasi Darapur): Cu., Iust.

    4. mesto v Liguriji, kolonija Masilijcev (zdaj Nizza): Plin., Mel. —

    II. žensko ime, npr. ime Kraterove soproge: L.
  • Nīcē -ēs, f (Νίκη) Níke, grško žensko ime: erat Nice, facie eximia ut praedicatur, uxor Cleomeni Syracusani Ci.
  • Nīcēratus -ī, m (Νικήρατος) Nikêrat, gr. moško ime

    1. gr. ulivalec kipov: Plin.

    2. gr. zdravnik za časa Avgusta: Plin.

    3. oseba v komediji: Ter.
  • Nīciās -ae, m (Νικίας) Níkias, gr. moško ime. Poseb. znani so:

    1. atenski državnik in vojskovodja, Alkibiadov vrstnik: N., Iust.

    2. N. Curtius Nikias Kurcij, slovničar, Ciceronov spremljevalec v Kilikiji: Ci. ep.

    3. Pirov dvorjan, ki se je konzuloma Gaju Fabriciju in Kvintu Emiliju ponudil, da zastrupi kralja: Quadr., Gell., Amm.

    4. slikar iz Aten: Plin.
  • Nīcomēdēs -is, m (Νικομήδης) Nikoméd, ime treh bitinijskih kraljev:

    1. Nikomed I. (281—246), ustanovitelj kraljestva in mesta Nikomedija: N.

    2. Nikomed II. Epifan, podložnik Rimljanov, umrl l. 91: L. epit., N., Iust.

    3. Nikomed III. Everget: Iust.

    4. Nikomed IV.; l. 74 je na smrtni postelji zapustil Rimljanom svoje kraljestvo: Ci., S., Suet., Iust.
  • Nigidius 3 Nigídij(ev), ime rim. rodu, v katerem se je najbolj proslavil P. Nigidius Figulus Publij Nigidij Figul („Lončar“), Ciceronov prijatelj, poleg Varona najznamenitejši gramatik klasičnega obdobja, pretor l. 59, kot Pompejev pristaš umrl v pregnanstvu l. 44: Ci., Gell. — Od tod adj. Nigidiānus 3 Nigídijev: Gell.
  • Ninnius 3 Nínij(ev), ime imenitnega, prvotno kampan(ij)skega rodu. Poseb. znana sta:

    1. L. Ninnius Quadrātus Lucij Ninij Kvadrat, tr. pl. l. 58, Ciceronov prijatelj in Klodijev nasprotnik: Ci., Asc.

    2. (iz cesarske dobe) Ninnius Crassus Ninij Kras, ki je prevedel v latinščino Iliado: Prisc.; Non. ga imenuje samo Crassus.
  • Ninos (Ninus) -ī, f (Νίνος) Nínos

    1. prastaro glavno mesto Asirije, vzhodno od reke Tigris nasproti Mosula, pri poznejših piscih imenovano (po hebr. Niniveh) Nōnivē ali Ninevē, porušeno l. 606 (gl. tudi Nōnivē): Lucan., Plin., T. Heros eponymos mesta Ninus -ī, m (Νίνος) Nínos, Belov sin, ki je (po stari bajki) s svojo soprogo Semiramido ustanovil mesto Ninos (Ninive): O., Cu., Iust., Aug.

    2. Ninus -ī, f Nínos, drugo ime frigijskega mesta Hierapolis (Hierapola, Hierapolis): Amm.
  • Nīsa -ae, f (Νῖσα) Nísa, žensko ime: V.
  • Nōbilior -ōris, m Nobílior, rodbinsko ime v Fulvijevem rodu, npr. M. Fulvius Nobilior Mark Fulvij Nobilior: L. (gl. Fulvius).
  • Noēmōn -ōnis, m (gr. νοήμον razumen) Noémon, moško ime: V., O.
  • nōminālis -e (nōmen) imenski, imena (gen.): gentilitas Varr. Adv. nōmināliter imenoma, z imenom, po imenu: annuere Arn. Subst. nōminālia -ium, n god(ovanje), dan, ko je dobil otrok ime: Tert.
  • nōminātiō -ōnis, f (nōmināre)

    1. (po)imenovanje: consuetudo nominationum Vitr.

    2. occ.
    a) beseda: Varr.
    b) kot ret. t. t. (po)imenovanje, nadetje (dajanje) imena, ret. figura, če se da ime stvari, ki še nima nobenega ali pa nima primernega imena: Corn.

    3. kot držpr. t. t. imenovanje, svetovanje, predlaganje kandidata za kako državniško službo ali dostojanstvo, imenovanje, nasvet, predlog: haec senatus: reliqua populus Romanus in ea familia quam vidit amplissimam persequetur, in primis paternum auguratus locum, in que[m] ego eum, ut quod a patre accepi filio reddam, meā nominatione cooptabo Ci., is in Pansae locum petere constituit; eam nominationem a te petimus Ci. ep., nominatio in locum eius non est facta L., die nominationis Plin. iun.; s subjektnim gen.: nominatione consulum T. na predlog konzulov.
  • nommer [nɔme] verbe transitif imenovati (quelqu'un à quelque chose koga za kaj)

    nommer son héritier določiti svojega dediča
    nommer à vie dosmrtno imenovati
    nommer à la présidence imenovati za predsednika
    nommer d'office uradno, službeno imenovati
    se nommer imenovati se, povedati svoje ime
  • Nōnius 3 Nónij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb. znani so:

    1. M. Nonius Sufēnās Mark Nonij Sufenat, pompejevec, tr. pl. l. 56: Ci. ep.

    2. Nonius Asprēnās Nonij Asprenat, Cezarjev podpoveljnik (legat) v Afriki in Hispaniji: Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp.

    3. Nonius Asprēnās Nonij Asprenat, Avgustov prijatelj, poročen s sestro Kvintilija Vara, obtožen zastrupljanja, a spoznan za nedolžnega; menda konzul l. 6 po Kr. (nam. Aruntija): Plin., Suet. (ki ga imenuje Nonius Asprenas in Asprenas Nonius).

    4. C. Nonius Asprenas Gaj Nonij Asprenat, sin prejšnjega; pod poveljstvom svojega ujca Kvintilija Vara se je udeležil bitke v Tevtoburškem lesu (gozdu), kjer se je srečno rešil, pozneje (l. 14 po Kr.) pa je bil upravitelj v Afriki: T.

    5. Nonius Marcellus Nonij Marcel, rim. slovničar ob koncu 3. stoletja po Kr.; njegovo delo Compendiosa doctrina per litteras se nam je ohranilo, čeprav precej okrnjeno.
  • nosíti (-im)

    A) imperf.

    1. portare:
    nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
    nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
    nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
    nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

    2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
    veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
    avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

    3. (iti komu povedat) portare:
    nositi vesele novice portare buone notizie

    4. (povzročiti zadrževanje) portare:
    kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

    5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
    bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

    6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
    trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
    to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

    7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
    nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
    nositi lasuljo portare la parrucca
    nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

    8. (imeti) portare, avere:
    nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
    nositi denar pri sebi avere denaro

    9.
    nositi odgovornost za essere responsabile di
    nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

    10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
    nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
    nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

    11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
    ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
    noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
    šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
    nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
    ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
    nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
    nositi glavo pokonci camminare a testa alta
    iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
    nositi očetovo ime portare il nome del padre
    nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
    visoko nositi nos stare col naso ritto
    pren. nositi roge portare le corna
    stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
    pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
    nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
    nositi vse komu na nos spiattellare tutto
    nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
    nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
    nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
    teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
    laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
    nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
    PREGOVORI:
    dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

    B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

    1. portarsi, incedere

    2. spostarsi; diffondersi

    3. comportarsi:
    nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

    4. vestirsi:
    nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

    5.
    dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi
  • Nostius -iī, m Nóstij, rim. ime. Znana sta

    1. ime haruspeksa: Luc.

    2. L. Nostius Zoilus Lucij Nostij Zoil, osvobojenec: Ci. ep.
  • nothus 3 (gr. νόϑος)

    1.
    a) (o človeku) nezakonski; subst. nothus -i, m nezakonski sin, pankrt, bastard, „zležè“ (= sin znanega očeta in kake priležnice ali sužnje, naspr. legitimus; spurius pa je sin neznanega očeta): Col., Antiphaten … Thebana de matre nothum Sarpedonis alti, coniecto sternit iaculo V., nothum, qui non sit legitimus, Graeci vocant Q., nothum Graeci natum ex uxore non legitima vocant Fest., nothum Graeci natum ex uxore non legitima dicunt P. F.
    b) (o živalih) mešanec, križanec, „polután“: Col., nothi equi V., Indis arant minores (sc. elephanti), quos appellant nothos Plin.

    2. metaf. nepristen, nepravi, napačen, kriv, tuj: lumen (sc. lunae; naspr. proprium) Lucr., Cat., Arn., Attis … notha mulier Cat., n. nomina Varr., n. lectiones (izrazi) Arn. — Kot nom. propr. Nothus -ī, m Nótus, ime nekega mladeniča: H.
Število zadetkov: 2114