Franja

bêbec (-bca) m

1. (slaboumnež) idiota; deficiente, ebete:
ti si popoln bebec sei un perfetto ebete
vaški bebec l'idiota del paese

2. stupido, sciocco:
ne delaj se bebca non fare lo stupido
imeti koga za bebca farsi gioco di qcn.

bec [bɛk] masculin kljun; nos, rilček (posode); ustnik (pihala), familier usta; zemeljski jezik

bec de brûleur gorilnik
un bec fin sladkosnednež
bec bec de gaz, bec masculin plinska svetilka
coup masculin de bec udarec s kljunom, kavs
prise féminin de bec (familier) prepir
avoir le bec bien affilé imeti dobro namazan jezik
avoir bec et ongles (figuré) biti pogumen, ne se dati (ugnati)
avoir le bec gelé (familier) ne biti odrezav
avoir le bec salé (familier) biti vedno žejen
en avoir jusqu'au bec (familier) biti sit
claquer du bec (familier) biti lačen
clore, clouer le bec à quelqu'un komu usta zamašiti
donner du bec à quelqu'un (familier) poljubiti koga
donner un coup de bec kljuniti, kavsniti
être le bec dans l'eau biti v negotovosti, v pričakovanju
faire son petit bec afektirano se vesti
ferme ton bec! (familier) molči!
frapper du bec contre quelque chose udarjati s kljunom po čem
laisser, tenir quelqu'un le bec dans l'eau pustiti koga v negotovosti
ouvrir le bec (familier) usta odpreti, reči (kaj)
se prendre de bec avec quelqu'un (familier) sporeči se, prepirati se s kom
se rincer le bec (familier) piti
tomber sur un bec (populaire) naleteti na nepredvideno oviro

becco¹ m (pl. -chi)

1. kljun:
ecco fatto il becco all'oca pren. šalj. no, pa je vse opravljeno
non avere il becco di un quattrino pren. ne imeti niti prebite pare

2. pren. šalj. usta, kljun, goflja:
aprire, chiudere il becco odpreti, zapreti kljun; spregovoriti, umolkniti
tenere il becco chiuso držati gofljo, molčati
avere il becco lungo gobezdati
mettere il becco in qcs. kam vtikati nos
restare a becco asciutto ostati praznih rok
bagnarsi il becco, mettere il becco a, in molle omočiti si grlo

3. dulec, kljun, nos (pri posodi)

4. glasba ustnik

5.
il becco del gas plinski gorilnik

6.
becco d'oca lasnica

bedák fool; idiot; fathead; blockhead; ass; dolt; bonehead; thickhead; simpleton; duffer, ZDA žargon saphead, sap; (ki ga je lahkó prevarati) dupe, arhaično gull

imeti koga za bedáka to make a fool of someone, to dupe someone

bedák (-a) | -inja (-e) m, f stupido (-a), sciocco (-a); babbuino (-a); balordo (-a); citrullo (-a); vulg. coglione (-a), minchione (-a):
imeti koga za bedaka burlarsi di qcn., farsi gioco di qcn.

bee [bi:] samostalnik
zoologija čebela
ameriško delovni krožek

bumble bee čmrlj
as busy as a bee priden ko mravlja
bee accommodation panj
to swarm like bees rojiti kot čebele
to have bees in one's bonnet imeti čudne domisleke, biti ves nor na kaj
spelling bee krožek tekmovalcev v pravopisu
queen bee čebelja matica

beehren počastiti (z), sich beehren imeti čast, da ...

before² [bifɔ́:] predlog
pred, v navzočnosti

before all predvsem
to be (ali go) before the mast biti navadni mornar
to be before one's time priti prezgodaj; biti napreden za svoje čase
the day before yesterday predvčerajšnjim
to carry everything before o.s. imeti v vsem uspeh
before you can say Jack Robinson takoj, kakor bi trenil
before long kmalu
before now že prej
to run before the sea veslati z valovi
to love before o.s. ljubiti bolj kot samega sebe
the question before us vprašanje, ki ga je treba rešiti
before s.o.'s eyes v prisotnosti, vpričo koga

beginnen (begann, begonenn)

1. začeti, začenjati (intransitiv se)

2. (machen, unternehmen) početi, mit etwas nichts beginnen können ne imeti kaj početi z

béguin [begɛ̃] masculin čepica, avbica; familier živa in često bežna ljubezen, zaljubljenost; populaire ljubček

avoir le, un béguin pour quelqu'un biti noro zaljubljen v koga
avoir un béguin imeti ljubčka
faire un béguin dobiti si dekle, ljubico

begünstigt ugoden; begünstigt sein imeti posebne ugodnosti, protekcijo; vom Glück begünstigt pod srečno zvezdo

behämmert omejen, (verrückt) česnjen; (benommen) behämmert sein imeti motno glavo

Beifall, der, (Zustimmung) odobravanje, pritrjevanje (Applaus) ovacije, ploskanje, aplavz, Philosophie dopadenje; Beifall finden imeti uspeh, biti uspešen; Beifall klatschen ploskati

belìč (novčič) céntimo m ; A centavo m

še prebitega beliča ne imeti no tener ni un céntimo; no tener ni (una perra) gorda; no tener blanca, estar sin blanca

bemittelt premožen, situiran; bemittelt sein imeti denar

bemüßigt: sich bemüßigt fühlen imeti občutek, da (je treba nekaj narediti)

ben [ben] samostalnik
škotsko notranja soba

to live but and ben with stanovati v nasprotnih sobah
to be far ben with s.o. imeti ozke stike s kom

bēne

A) avv.

1. dobro, prav, lepo:
fare qcs. bene kaj dobro narediti
comportarsi bene lepo se obnašati
gli affari vanno bene posli gredo dobro
quest'abito mi sta bene obleka mi lepo stoji
stare, sentirsi bene dobro se počutiti
gli sta bene!, ben gli sta! prav mu je!
vederci, sentirci bene jasno, razločno videti, slišati
va bene! prav!, velja!, drži!
passarsela bene lepo živeti
bene o male kakorkoli že:
bene o male abbiamo finito kakorkoli že, končali smo
di bene in meglio čedalje bolje, vedno bolje, vse bolje in bolje
star bene a quattrini biti petičen, imeti dosti denarja
ben bene zelo dobro, dobro, pošteno:
lo picchiò ben bene pošteno ga je prebutal

2. (za podkrepljevanje) kar, čisto, prav, dobro, res:
si tratta di ben altro za nekaj čisto drugega gre
pesa ben cento chili tehta kar sto kilogramov
ne sei ben certo? pa to res zanesljivo veš?
sai bene che non lo posso fare dobro veš, da tega ne morem storiti

B) agg. invar. gosposki, boljši, ugleden, visok:
quartiere bene gosposka četrt, ugledna četrt
gente bene boljša družba, visoka družba

C) inter.

1. bravo:
bene!, bis! bravo!, bis!

2. no, prav:
bene, sentiamo cos'hai da dirmi no, naj slišim, kaj mi imaš povedati

Č) m relig.

1. dobro:
tendere, aspirare al bene težiti k dobremu

2.
il sommo Bene relig. Bog

3. dobro, korist, prid, blagor, blaginja:
per il bene della patria za blagor domovine
l'ho fatto per il tuo bene v tvoje dobro sem to storil
a fin di bene z najboljšim namenom

4. ljubezen, naklonjenost:
voler bene, voler del bene a qcn. koga imeti rad
volere un bene dell'anima imeti silno rad
l'amato bene ljubljena oseba

5. mir:
non avere un giorno di bene ne imeti dneva miru

6. pravo, ekon. dobrina:
bene mobile, immobile premičnina, nepremičnina
beni di consumo potrošne dobrine
beni di rifugio, beni rifugio notranje rezerve

7. pl. imetje, premoženje:
ha perso tutti i suoi beni izgubil je vse premoženje
ben di Dio izobilje, dobrote (jedi in pijače)
alla festa c'era ogni ben di Dio na zabavi je bili polno vseh mogočih dobrot

bene, adv. (*benus = bonus), komp. melius, superl. optimēI.

1. pri glagolih in participih = dobro, prav, primerno, prilično, prijetno, lepo, obilno (naspr. male): bene cenare H., Cat., bene habitare N. prijetno, bene nosse Ci., H., Cu., bene polliceri S. ali bene promittere Pl., Ci. obilno, bene praebere vestem Pl. obilno, bene (melius, optime) mereri de aliquo Ci. mnogo (več, največ) zaslug si pridobiti za koga, bene (melius O.) sperare Ci. dobrega (boljšega) se nadejati, bene existimare de aliquo Ci. ep. dobro mnenje o kom imeti, bene vivere Ci. pošteno, čednostno, bene iudicare Ci. prav, pravično, vix bene desieram O. komajda sem prav nehal, bene Pittacus … „nolite …“ inquit N., non vincentes, sed bene morientes L. slavno, častno, consul bene de re publ. sentiens Ci., ager bene cultus Ci., vix bene natus O., Sen. ph. komaj še prav rojen; včasih nekako kratkorečno, npr.: bene mones Ter. prav opominjaš = prav je, da opominjaš, po pravici opominjaš, bene narras Ter., Ci. ep. dobro je, kar pripoveduješ, bene nuntias Ter. dobro je, kar poročaš, tvoje poročilo je dobro, bene putas Ter. tvoje mnenje je pravilno, bene vocas Pl. tvoje povabilo je dobro = drago mi je, da si me povabil = lepa ti hvala (izraz vljudne odklonitve), bene reprehendere Ci. prav je, da kdo graja, po pravici grajati; elipt.: optimeque in Verrem Cicero (sc. dicit), si pater … Q.; kot klic odobravanja: quare „bene“ et „praeclare“ quamvis nobis saepe dicatur Ci.; poseb. pri zdravicah (napivanju) adv. bene sam ali v zvezi z dat. ali acc. = na (moje, tvoje, naše, vaše) zdravje! bene vobis, bene amicae meae Pl., „bene“ dic dominae, „bene“, cum quo dormiat illa O., bene me (te, nos, vos) Pl., bene Messalam Tib.; occ.
a) srečno, zadovoljno, ugodno: bene ambula Pl. srečno potuj, bene vivere Ci., H., vivitur parvo bene H. (toda pri Kom. je bene vivere = dobro, t.j. razkošno, veselo živeti: nunc bene vivo et fortunate Pl., vixit, dum vixit bene Ter.), secundis ortis bene promittunt dii Ci. obetajo srečo, re bene gesta Ci., C., bene pugnare N., L., bene vertere (vortere) Pl., L., V., Cu. po sreči izteči;
b) (glede na čas) bene, optime = (prav) pri dobri sreči, (prav) o pravem času, (prav) za časa, ravno prav: optime eccum foras progreditur Pl., optime te offers Ter., eccum Phidippum optime video Ter.; elipt.: Syrum optime eccum (sc. video) Ter.

2. stopnjujoč pri adj. in adv. dobro = jako, prav, zelo, kaj: Ca., Pl., Gell. idr., bene tempestate serena Enn. ap. Ci. pri nebu, jasnem kakor ribje oko, quos aut imberbes aut bene barbatos videtis Ci., bene nummatus H., adulescens bene nummatus et bene capillatus Ci., bene notus H., mentis bene sanae H., bene magna caterva Ci., bene multus Asin. Poll. in Ci. ep., Auct. b. Hisp., bene multa O., bene penitus in istius familiaritatem se dedit Ci. kar najtesneje se ga je oklenil, bene longe Auct. b. Hisp., bene mane Ci. navsezgodaj, bene ante lucem Ci. dolgo pred svitom, bene diu Suet., non bene (= vix) O.; bene je lahko okrepljen še z drugim adv.: bene plane magnus (dolor) Ci.

II. Posebne zveze:

1. bene agere prav ravnati, pravično postopati: Eutr., recuperatores dicis te daturum; bene agis Ci.; bene (optime) agere cum aliquo (prav) lepo, (prav) prijazno delati (postopati, ravnati) s kom: senatus optime cum oratoribus egit Ci.; bene agitur (gl. pod 6. a).

2. bene audire (gl. audiō).

3. bene credere varno posoditi (posojati): Ulp. (Dig.); toda: quod (imperium) si ei sui bene crediderint cives L. ako so prav storili, da so mu poverili to (vladarstvo), ako so mu to na svojo blaginjo izročili.

4. bene dicere
a) dobro = prav (pravilno, lepo, spodobno) govoriti: bene dicere, quod est scienter et perite et ornate dicere Ci., bene Latine dicere (loqui) Ci., qui optime dicunt Ci. najizvrstnejši, najzgovornejši, poëtae ad bene dicendum redacti H. k spodobnemu govorjenju.
b) pametno govoriti: bene et sapienter dicere Ter.
c) besede z dobrim pomenom govoriti = vzdrž(ev)ati se nesvetih besed, jezik brzdati (= εὐφημεῖν): bono animo es et bene dice! Pl., heia, bene dicite! Pl.
č) bene dicere (= benedicere) alicui dobro govoriti o kom, hvaliti koga: omnes bene dicunt (sc. ei), amant Ter., bene, quaeso, inter vos dicatis et mihi absenti tamen Pl., cui bene dixit umquam bono? Ci., nec tibi cessaret doctus bene dicere lector O. Od tod abs. bene dictum (= benedictum) -ī, n (po)hvala, prizna(va)nje: bene dictis si certasset, audisset bene Ter., bene dictis tuis bene facta aures meae auxilium exposcunt Pl., qui philosophiam complexus esset matrem omnium bene factorum beneque dictorum Ci.

5. bene (optime) facere
a) (prav) dobro ali izvrstno izdelati, izvršiti: argentum (vas) bene (optime) factum Ci., senatus consultis bene factis Ci.
b) occ. α) prav storiti (ravnati): Ter., bene fecit A. Silius, qui transegerit Ci. ep.; kot pozdrav: bene factum te advenisse Ter. prav si storil, da si prišel; od tod abs. bene facta -ōrum, n dobra (plemenita, slavna, slovita) dela, dejanja, take zasluge: omnia bene facta in luce se collocari volunt Ci., conscientia bene actae vitae multorumque bene factorum iucundissima est Ci. β) (o zdravilih) dobro deti, ugodno vplivati, zdravilen biti: id bene faciet Ca. γ) (kot izraz odobravanja, veselja ali zahvale) bene facis, bene fecisti = prav dobro, izvrstno, hvala lepa! Kom. δ) bene facere (= benefacere) dobroto storiti (izkazati), dobrote izkazovati, deliti: quod bene fecisti Pl. dobrota, animus (voluntas) bene faciendi Sen. ph., magnitudo bene facientis Sen. ph.; bene facere (benefacere) alicui dobroto (ljubezen) storiti komu, dobrote izkazovati komu, odobrotiti koga, dobrotovati komu: malo si quid bene facias, id beneficium interit Pl., bene nos aliquid facere illi decet Ter., male tractamur ab amicis, quibus bene fecerimus (benefecerimus) Ci., pulchrum est bene facere rei publicae S., ne ingratis quidem benefacere absistam L., sibi facere bene Ci. (pri poznejših piscih brez sibi) (dobro) si streči, goditi si; v pass.: quod bonis bene fit (benefit) beneficium Pl. Od tod abs. bene facta in benefacta -ōrum, n dobrote: bene facta (benefacta) male locata male facta arbitror Enn. ap. Ci., pro benefactis alicui pretium reddere Pl., quid labor aut benefacta (taurorum) iuvant? V. dobrote = koristno delo, bene facta referre Cl.; nam. bene facere alicui tudi bene facere erga aliquem: siquid amicum erga bene feci Pl.

6.
a) bene est ali bene habet po sreči (volji) gre, zadovoljen (srečen) sem, (to) me veseli: Kom., bene est: nil amplius oro H., si vales, bene est; ego valeo Ci. ep. (v začetku pisem), bene habet; iacta sunt fundamenta defensionis Ci., bene habent tibi principia Ter. dobro (po sreči) se ti godi …; optime (optume) est to je prav lepo, to mi je zelo drago (po volji), to mi godi: Kom.; bene est z ACI drago (po volji) mi je, godi mi: bene hercle est illam tibi valere et vivere Pl.; toda melius est z ACI bolje bi pač bilo (= moraš, moramo itd.): alibi te meliust (= melius est) quaerere hospitium tibi Pl.; istega pomena kakor bene est tudi bene agitur: Kom.
b) bene est alicui dobro se godi komu, dobro se ima kdo: Enn. ap. Ci., Afr. fr., Pl., Ter., (caelebs) iurat bene solis esse maritis H., quare tibi non sit bene ac beate? Cat.; v komp. melius est alicui bolje se godi komu, bolje je komu: Pl., Ter., Pompeio melius est factum Ci. Pompeju je odleglo, bolje mu je; o stanju: bono animo es: erit isti morbo melius Pl. bolezen se bo polegla; bene est alicui z abl. instrumenti dobro si streže kdo s čim, godi si kdo s čim: ubi illi bene sit ligno, aquā calidā, cibo Pl., mihi … bene erat non piscibus urbe petitis, sed pullo atque haedo H. Redkeje osebno bene sum dobro si strežem, godim si: minore nusquam bene fui dispendio Pl.

7. bene emere dobro kupiti = po ugodni ceni kupiti: vin bene emere? Pl., quo melius emptum sciatis, Tertia deducta Ci. ap. Suet.; bene vendere dobro prodati = drago prodati: ne time, bene hercle vendidi ego te Pl., velle quam optime vendere Ci.

beneficio m (pl. -ci)

1. beneficij, dobrota, korist; ugodnost:
colmare qcn. di benefici koga zasuti z dobrotami
trarre beneficio dalla cura imeti koristi od zdravljenja
beneficio di legge zakonska ugodnost
con beneficio d'inventario pren. z (določenimi) pridržki

2.
beneficio ecclesiastico relig. cerkveni beneficij