Franja

Zadetki iskanja

  • zmánjkati (-am) | zmanjkováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. venire a mancare, mancare:
    zmanjkati komu denarja non aver più soldi
    zmanjkati poguma, potrpežljivosti mancare il coraggio, la pazienza
    zmanjkalo mu je potrpežljivosti gli è venuta a mancare, gli è mancata la pazienza

    2. evf. essere sottratto, rubato; mancare:
    spet mu je zmanjkala knjiga gli manca, gli è venuto a mancare, gli hanno rubato un altro libro
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. dati injekcijo, da koga ne bi zmanjkalo dare un'iniezione perché qcn. non svenga
    čez noč zmanjkati sparire nella notte
    pren. zmanjka ga pred težavami quando incontra difficoltà, le elude, pog. se la fa addosso
    hitro mu zmanjka sape si stanca presto, ha presto il fiato grosso
    zmanjkuje jim tal pod nogami perdono terreno sotto i piedi

    B) zmánjkati se (-am se) perf. refl. mancare:
    poleti se rib ne zmanjka d'estate il pesce non manca, è abbondante
  • zmêsti (zmêdem)

    A) perf.

    1. confondere, disorientare, sconcertare, intontire:
    pijača ga je popolnoma zmedla è completamente intontito dal bere
    s ploho vprašanj zmesti govornika confondere l'oratore con una pioggia di domande

    2. imbrogliare, ingarbugliare:
    zmesti prejo ingarbugliare il filo
    pren. zmesti komu načrte, štrene sventare i piani di qcn.
    publ. zmesti komu sled depistare qcn.

    B) zmêsti se (zmêdem se) perf. refl. confondersi; impaperarsi
  • zmikastiti glagol
    1. (pretepsti) ▸ ellátja a baját, elnáspángol, elpüföl, elagyabugyál
    "Ali verjamete, da je njegov oče naročil, naj ga zmikastijo?" ▸ „Elhiszik, hogy az apja rendelte meg, hogy lássák el a baját?”
    Z najboljšim prijateljem se znata zaradi kakšne mične deklice celo zmikastiti. ▸ A legjobb barátjával még el is szokták agyabugyálni egymást a csinibabák miatt.

    2. (zdelati; oslabiti) ▸ lestrapál, megvisel, megkoptat
    Zmikastila so ga tako leta kot odsotnost iz turnirskih aren. ▸ Megviselték az évek és a versenyarénáktól való távollét is.
  • zmíkati2 (-am) perf. allettare, tentare:
    zmikalo ga je življenje v tujini fu tentato di vivere all'estero
  • zmléti (zméljem) perf. ➞ mleti

    1. macinare, tritare:
    zmleti koruzo, pšenico macinare il granturco, il grano

    2. pren. (streti, zdrobiti) stritolare, schiacciare

    3. pren. (uničiti, porušiti) schiacciare, polverizzare; distruggere:
    zmleti sovražnika schiacciare il nemico
    zmleti velik kos kruha sgranocchiare un tozzo di pane
    pren. če ga dobim v roke, ga bom zmlel se mi viene fra le mani, lo faccio a pezzi
    pren. zmleti koga v sončni prah ridurre in polvere, annientare qcn.
  • zmóči (zmórem) perf.

    1. potere, essere in grado, essere capace di (fare, adempiere e sim.), riuscire a:
    zmoči nalogo essere in grado di adempiere il compito
    od strahu ni zmogel besede dallo spavento non potè pronunciare parola
    ljubezen zmore vse l'amore può tutto
    stroške komaj zmoremo a malapena riusciamo a coprire le spese
    kraj ne zmore niti enega dobrega hotela la località non dispone di un solo albergo decente
    vsega tega ne zmorem pojesti non riesco, non ce la faccio a mangiare tutta questa roba
    pot so zmogli v enem dnevu riuscirono a superare il percorso in un solo giorno

    2. aver ragione di, vincere:
    zmogel ga je spanec fu vinto dal sonno
  • zmóten erroneous; mistaken; wrong; incorrect

    zmótni nazori error of judgment
    zelo zmótno je od tebe, da ga podpiraš it is very wrong of you to support him
  • zmotíti (-im)

    A) perf.

    1. distrarre:
    zmotiti koga pri delu distrarre qcn. mentre lavora

    2. disturbare, turbare:
    zmotiti s kriki nočni mir turbare con grida la quiete notturna

    3. (povzročiti neugodne občutke) disturbare

    4. pren. spingere, indurre:
    priložnost ga je zmotila, pa je kradel l'occasione lo indusse a rubare

    5. pren. (vzbuditi erotični nemir)
    njena bližina ga je zmotila la sua vicinanza lo eccitava

    B) zmotíti se (-im se) perf. refl.

    1. sbagliare; pren. steccare:
    zmotiti se pri petju steccare, stonare cantando
    hudo se je zmotil, ko je poročil tisto žensko ha sbagliato di grosso a sposare quella donna

    2. (zavrteti se v glavi, postati omotičen) girare (di testa), avere capogiri:
    vrtel se je, dokler se mu ni zmotilo fece tante giravolte fintantoché non gli girò la testa
  • zmrazíti to make cold

    zmrazilo ga je he shivered with cold
  • zmráziti (-im)

    A) perf.

    1. impers. sentire freddo, infreddolirsi; rabbrividire:
    od strahu ga je zmrazilo rabbrividì dallo spavento

    2. pren. raggelare, far rabbrividire

    B) zmráziti se (-im se) perf. refl. raffreddarsi:
    proti jutru se zrak zmrazi verso il mattino l'aria si raffredda
  • zmŕviti (-im) perf.

    1. sbriciolare

    2. pren. stritolare, schiacciare:
    zmrviti sovražnika schiacciare, annientare il nemico

    3. knjiž. abbattere, sconsolare:
    neuspeli zakon ga je zmrvil il fallimento del matrimonio lo abbattè
  • zmrznjen (-a, -o) jezero, voda: gefroren; človek: erfroren; napol: halberfroren, do trdega: [hartgefroren] hart gefroren, froststarr, froststeif; človek: (ki ga rado zebe) verfroren
    zmrznjeni dež gefrorener Regen, der Eisregen
  • zmúčiti fatiguer ; (bolezen) exténuer, débiliter ; (izčrpati) épuiser

    bolezen ga je zmučila la maladie l'a beaucoup (ali très) affaibli
  • znebíti se to get rid of, to be rid of, to rid oneself of

    znebíti se koga (figurativno) to see the back of someone
    nisem se ga mogel znebíti se I could not get rid of him
    znebíti se dolga to rid oneself of a debt
    končno smo se jih znebili we are rid of them at last
  • znój (-a) m sudore:
    znoj kaplja, teče, lije po obrazu il sudore gocciola, gronda per il viso
    pren. oblil ga je mrzel znoj un sudore freddo gli imperlò la fronte
    kopati se v znoju essere (bagnato) fradicio di sudore
    mrtvaški znoj sudore di morte
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bibl. v znoju svojega obraza si boš služil kruh guadagnerai il pane col sudore della tua fronte
    pren. zemljo pojiti s svojim znojem bagnare la terra col proprio sudore, durarci fatica
    pren. kaj doseči z veliko znoja in boja conquistare qcs. a prezzo di duri sforzi e grandi sacrifici
    PREGOVORI:
    enim po loju, drugim po znoju c'è chi tira il carretto e chi sta a sedere
  • znòj sueur ženski spol , transpiration ženski spol

    hladni (mrtvaški) znoj sueur froide (de l'agonie)
    znoj ga je oblival il était trempé (ali baigné) de sueur, il était tout en nage (ali ruisselant de sueur)
  • znòj sudor m ; glej pót II

    krvavi znoj sudor de sangre, sudor sanguíneo
    znoj ga je oblival un sudor se le iba y otro se le venía
  • znos|en [ô] (-na, -no) (ki ga je mogoče prenašati) bolečine, obremenitev: erträglich, ertragbar; (dopusten) tolerabel, tragbar, zumutbar, zu verkraften; (sprejemljiv) leidlich
    biti znosen sich in Grenzen halten
  • znótraj

    A) adv. dentro, di dentro, internamente:
    deblo je znotraj trhlo il tronco è marcio di dentro
    pog. nekaj tu znotraj mi pravi, da ga ne bo qualcosa qua dentro mi dice che non verrà

    B) znótraj prep. dentro, entro, in; nell'ambito di:
    hiše znotraj obzidja le case dentro la cinta
    zadrževati se znotraj stavbe trattenersi nell'edificio
    nesoglasja znotraj stranke le divergenze all'interno del partito
  • zób (-á) m

    1. anat. dente:
    zobje ga bolijo i denti gli dolgono, gli fanno male, ha mal di denti
    otroku že rastejo zobje il bambino sta mettendo i denti
    zobje so mu šklepetali od mraza batteva i denti dal freddo
    izdreti, izpuliti zob cavare un dente
    stisniti zobe stringere i denti
    žival se brani z zobmi l'animale si difende coi denti
    škrtati z zobmi digrignare i denti
    beli, gnili, zdravi zobje denti bianchi, cariati, sani
    močni, veliki zobje denti forti, grandi
    od tobaka porjaveli zobje denti neri di tabacco
    vrat zoba colletto del dente
    anat. mlečni zob dente di latte, dente deciduo
    modrostni zob dente del giudizio
    stalni zob dente permanente, definitivo
    umetni zob dente artificiale
    zool. strupni zob dente velenifero
    pren. zob časa le ingiurie del tempo

    2. ekst. dente:
    zobje glavnika i denti del pettine
    zobje grabelj i denti del rastrello
    zobje žage i denti della sega
    zobje gonilnega kolesa i denti del pignone
    pren. pokazati zobe mostrare i denti
    polomiti si zobe rompersi i denti
    stisniti zobe stringere i denti
    oborožiti se do zob armarsi fino ai denti
    dati ga na zob bere
    cediti besede skozi zobe parlare lentamente
    pog. dajati se v zobe dare motivo di chiacchiere
    metati kaj komu v zobe rinfacciare qcs. a qcn.
    vlačiti koga po zobeh sparlare di qcn.
    držati jezik za zobmi tenere la lingua a posto
    pog. jezik za zobe! zitto!
    dobiti kaj za pod zob trovare qcs. da mettere sotto i denti
    bot. pasji zob dente di cane (Erythronium dens-canis)

    3. alp. dente
    PREGOVORI:
    podarjenemu konju se ne gleda v zobe a caval donato non si guarda in bocca
    oko za oko, zob za zob occhio per occhio, dente per dente