Franja

signify [sígnifai] prehodni glagol & neprehodni glagol
naznaniti, razglasiti; napovedati; namigniti, dati razumeti; pomeniti, biti znak; imeti važnost, biti važen

what does it signify? kakšno važnost ima to?
it does not signify ni važno
this signifies nothing to ne pomeni nič
he signified his wish to get rid of him izrazil je željo, da bi se ga znebil

silver² [sílvə] prehodni glagol & neprehodni glagol
posrebriti (se), prevleči s srebrom, obložiti s srebrnimi lističi, dati srebrn sijaj; napraviti (lase) srebrne, sive; postati kot srebro; osiveti, pobeliti (se)

sināpizō (sināpissō) -āre (—) -ātus (tuj. σιναπίζω) položiti (polagati), dati (dajati) gorčični obliž (ovoj, ovitek, obkladek) na kaj, prekri(va)ti kaj z gorčičnim obližem (ovojem, ovitkom, obkladkom): Cael., P. Veg.; pt. pf. sināpizātus 3 prekrit (obdan) z gorčičnim obližem (ovojem, ovitkom, obkladkom): P. Veg.

sing^*1 [siŋ]

1. neprehodni glagol
peti, prepevati; pesniti, pesnikovati; delati pesmi; vzklikati (for od)
figurativno kipeti, vršeti, (o krogli) žvižgati, (o potoku) šumeti, žuboreti; brneti, brenčati (čebela), zavijati (o vetru); žvrgoleti (ptice); (o ušesu) zveneti; dati se opevati

2. prehodni glagol
peti (kaj); opevati; spremljati (koga) s pesmijo; s petjem privesti (koga) v neko stanje

to sing a child to sleep uspavati otroka s petjem
to sing dumb figurativno niti besedice (več) ne reči
my ear is singing v ušesu mi zveni
to sing for joy peti od veselja
to sing the New Year in sprejeti novo leto s petjem
to sing s.o.'s praises (neprestano) komu hvalo peti, ga hvaliti
to sing to rest pomiriti s petjem
to sing small figurativno ponižno govoriti ali se vesti v navzočnosti "višjih" oseb, postati majhen (skromen, krotek, ubogljiv, pokoren)
to sing a song peti pesem
to sing another song (tune) figurativno drugo pesem peti, zapeti drugačno pesmico, ubrati druge, milejše strune, odnehati, popustiti, znižati svoje zahteve
this song sings to an air ta pesem se poje po napevu
to sing the same song (tune) figurativno trobiti v isti rog
to sing sorrow tóžiti, tarnati

singularize [síŋgjuləraiz] prehodni glagol
slovnica dati edninsko obrazilo; odbiti obrazilo, ki se napačno smatra za oznako množine (npr. pea namesto peas)

site [sáit]

1. samostalnik
lega, položaj; predel, kraj
figurativno prizorišče; gradbišče; sedež (industrije)

a lovely site prekrasna lega

2. prehodni glagol
plasirati, stacionirati, dati prostor, namestiti

size² [sáiz] prehodni glagol & neprehodni glagol
urediti po velikosti, sortirati; dati neko velikost; prirezati (les); (Cambridge) naročiti hrano, pijačo na račun kolegija

size³ [sáiz]

1. samostalnik
tanko lepilo, klej; škrob; sklenina; apretura (tkanine, papirja)

2. prehodni glagol
lepiti, klejiti; (na)škrobiti; apretirati (blago), dati trdoto (klobučevini)

skin² [skin] prehodni glagol & neprehodni glagol
dati iz kože, odreti; odrgniti, oguliti si kožo; olupiti
sleng odreti, prevarati, oslepariti, izropati
ameriško, pogovorno prekositi
pogovorno sleči tesno obleko; prekriti s kožo (over)

to skin alive živega iz kože dati, figurativno popolnoma potolči, premagati
to skin a flint figurativno zelo skopariti, biti zelo skopuški (stiskaški) v vsem
to skin a rabbit odreti kunca
keep your eyes skinned dobro pazite! odprite oči!
to skin over zaceliti se (o rani)

skontieren dati popust

sleep^*2 [sli:p] neprehodni glagol
spati; prespati noč (at pri, in v)
figurativno mirovati, počivati, biti nedejaven; spati večno spanje, počivati v grobu
prehodni glagol
prespati; dati (komu) prenočišče, prenočiti (koga)

here our forefathers sleep tu spe večno spanje naši predniki
to sleep like a log (like a top) figurativno spati kot ubit, kot polh
to sleep light imeti lahko, rahlo spanje
to sleep the clock round spati 12 ali 24 ur
we'll sleep on it figurativno to bomo prespali; bomo videli jutri
let sleeping dogs lie figurativno pustite te stvari pri miru (da ne bo nevšečnosti)
to sleep over one's work (za)spati pri delu
to sleep with one eye open napol spati, biti napol buden, ostati buden
to sleep with s.o. spati s kom, spolno občevati s kom
to sleep o.s. sober prespati svojo pijanost
this hotel sleeps 200 persons ta hotel ima 200 postelj
this tent sleeps six men v tem šotoru lahko spi šest mož
we can sleep five people lahko prenočimo (imamo postelje, ležišča) za pet oseb
the top sleeps vrtavka spi (stoji) (tj. se vrti tako hitro, da oko ne vidi nobenega premikanja)

sling^*5 [sliŋ] prehodni glagol & neprehodni glagol
obesiti ali vreči (over prek)
dvigniti (z zanko, vrvjo, jermenom itd.); potegniti kvišku
medicina dati roko v prevezo

to sling a hammock obesiti visečo mrežo (za ležanje)

slope² [slóup] prehodni glagol & neprehodni glagol
dati poševno obliko, narediti (zemljišče) poševno, nagnjeno; nagniti (se), biti nagnjen (strm), nagibati (se), poševno (strmo) padati ali se spuščati
vojska položiti puško poševno na ramo
ameriško, sleng slope off
pobrisati jo, izginiti

to slope about pohajkovati, postopati, kolovratiti okoli
slope arms! vojska puške (poševno) na rame!

smell^*2 [smel] prehodni glagol & neprehodni glagol
(za)duhati, poduhati (at kaj)
zavohati; vonjati, imeti duh, dišati (of po)
figurativno smrdeti; (o psu) zaslediti (divjačino)
figurativno dati slutiti
figurativno natančneje (p)ogledati

to smell of beer dišati po pivu
to smell one's oats figurativno zaduhati hlev, pripraviti se za končni spurt (o konju)
to smell of a shop figurativno biti prevcč strokoven
to smell a rat figurativno zavohati nekaj sumljivega, zaslutiti nevarnost
to smell a rose poduhati vrtnico
his dog smells njegov pes smrdi
his breath smells iz ust ima slab duh
his remark smells of envy njegova opazka diši po zavisti
roses smell sweet vrtnice lepo dišé
his writings smell of the lamp njegova dela so bolj rezultat marljivosti kot navdiha (inspiracije)
to smell about figurativno zavohati, odkriti
to smell about a plot odkriti zaroto

smétati smêtām
1. ovirati, biti v napoto: smetati komu pri radu, koga u poslu, komu pri poslu
2. motiti: da ti ne smeta ako pušim; svjetlost ne smeta; to ništa ne smeta to nič ne de
3. nadlegovati, ne dati miru: smetati goste = smetati gostima

smoke² [smóuk] neprehodni glagol & prehodni glagol
kaditi (tobak, pipo itd.); kaditi se, dimiti (se) (with od)
čaditi (se), okaditi (se); pariti (se); završeti
zastarelo slutiti, domnevati; sušiti v dimu, prekajevati, prekaditi, dati okus po dimu; pregnati (razkužiti, uničiti) z dimom
britanska angleščina, zastarelo drážiti, nagajati, imeti za norca (koga)

smoked glasses sajasta (temna) očala (za gledanje v sonce)
smoked ham prekajena gnjat
to smoke like chimney figurativno kaditi kot Turek, biti strasten kadilec
this cigar doesn't smoke well ta cigara se ne kadi dobro
I soon began to smoke that something was wrong kmalu sem zasumil, da nekaj ni v redu (da je nekaj narobe)
I was the first to smoke him figurativno meni se je najprej zbudil sum o njem; prvi sem ga spregledal
green wood smokes svež les se pari
to smoke green fly uničiti listno uš z dimom
I have not smoked for three years že tri leta ne kadim
he has smoked himself sick toliko je kadil, da mu je postalo slabo
the lamp smokes the ceiling svetilka čadi strop
to smoke a plot slutiti (vohati) zaroto
put that in your pipe and smoke it figurativno tu imaš nekaj, o čemer lahko razmišljaš
this rice is smoked ta riž diši po dimu

soggolare v. tr. (pres. soggolo) dati podbradnik; zapeti visoko, pri vratu

sōlor -ārī -ātus sum (indoev. kor. *sēlē-: *səlē-: *si-s(ə)le odobriti (odobravati), razveseliti (razveseljevati); gl. salvus in prim. gr. ἵλημι (iz *σί-σλημι), homersko ἵλα[Ƒ]ος [iz *si-slēu̯os, *si-sla-u̯as] = dor. (lakonsko) ἴληƑος = at. ἵλεως = ajol. (lezboško) ἵλλαος milostljiv, got. sēls dober)

1. (po)tolažiti = (o)krepiti, (o)krepčati, osvežiti (osveževati): fessos opibus solatur amicis V., me silva tenui solabitur ervo H.; occ. odškodovati, povrniti škodo, dati (plačati) odškodnino: Caesar quamvis posthabitam (sc. virginem) decies sestertii dote solatus est T.

2. metaf.
a) (po)tolažiti: diffidentem verbis solatur suis Pl., qui spem soletur suam Pl., spes me solatur O., solantia verba O. tolažilne besede, lenire dolentem solando cupit V., quas bonus Aeneas dictis solatur amicis V., at tu … solare inopem V., inopem solatur et aegrum H., quem tu … qua solatus es allocutione? Cat., solari se Q., Pasiphaën nivei solatur amore iuvenci V. poje, kako je Pazifa(j)o tolažila ljubezen …
b) tolažiti, potolažiti, utolažiti = (o)lajšati, (u)tešiti, potešiti, umiriti (umirjati), (u)blažiti: famem in silvis solabere quercu V., cantu solari laborem V., cavā solans aegrum testudine amorem V., maestum Musā solatur amorem V., telā curas solabar V., metum solatur Iuli V., lacrimas solari O. tolažiti, aestum fluviis H., desiderium fratris Plin. iun., residua senectutis aliā uxore Ps.-Q. (Decl.), quamvis repulsam propinqua spes soletur T., cladem quadragies sestertio solatus est princeps T. z darilom (plačilom) štirih milijonov, singulorum fatigatio, quamlibet se rudi modulatione solatur Q.; pesn.: hac equidem occasum Troiae … solabar V. s tem sem se tolažila ob padcu Troje, to me je umirjalo po padcu Troje.

sonō -āre -uī -itum, toda sonatūrus (H.) (iz *su̯en-ō, indoev. kor. *su̯en- doneti, zveneti, šumeti; prim. skr. svánati (on) doni, svānáḥ šumeč, svanáḥ glas, don, lat. sonus, stvnem. swan = nem. Schwan, ang. swan)

I. intr.

1. kak glas ali zvok od sebe da(ja)ti, (o)glasiti se, oglašati se, (za)doneti, (za)zveneti, (za)zvenčati, (za)žvenketati, (za)rožljati, (za)šumeti, (za)vršati, (za)vršeti, (za)bobneti, (za)bučati, (za)hrumeti, (za)ropotati, (za)topotati, (za)prasketati ipd.: Enn. ap. Non., Tib. idr., vox sonat Pl., Pergami in occultis ac reconditis templi … tympana sonuerunt C., classica sonant V., ubique lyraeque tibiaeque et cantūs sonant O., cantus sonant citharā Apollinis Ph., sonant Lydia plectra Pr., sonant clamore viri, stridore rudentes, undarum incursu gravis unda, tonitribus aether O. hrupijo, besnijo, ut virorum cantu, feminarum ululatu sonuit acies T., terrent enim trepidantve (sc. Germani), prout sonuit acies T., contra sonantem (ker ga boginja stresa) Palladis aegida H., aureus ex umero sonat arcus et arma Dianae V. rožlja, tela (puščice v tulcu) sonant umeris O. rožljajo, sonuit contento nervus ab arcu O. je zabrnela, je zabrenčala, je zapela, fraxinus in umero sonuit O. sulica je zabrnela, solido graviter sonat ungula cornu V. peketanje (topotanje) kopit bobni, sonabat flamma O. je prasketal, sonabant incendio silvae Cu. so hreščali, so pokali, rauci sonuerunt cardine postes Pr. so zaškripala, saepe a latere ruentis aedificii fragor sonuit Sen. ph. pogosto je zahreščalo od strani … , fons sonat a dextra O. šumlja, pljuska, sonans pelagus V. burkajoče, pljuskajoče, nunc mare, nunc silvae Threïcio aquilone sonant H. šumijo, longe sonans Aufidus H. hrumeči, turba (sc. umbrarum) sonans V. brneča, pennae sonuere per auras O. so frčale, brnele, brenčale, (sc. ales) sonans V. (o sovi) frfotajoča, hirundo … humida circum stagna sonat V. frči, cvrči, motae sonuere colubrae O. so zasikale, spumae sonantes O. cvrčeče, šumeče; o govoru, besedah: bene (melius, optime) sonare Ci. lepo (lepše, zelo lepo) zveneti, glasiti se, acute sonare Ci., sonare inani voce Ci. žvenkljati s praznimi besedami, prazne besede govoriti, nunc magno ore sonandum (sc. est) V. zdaj naj se oglasi doneča hvalnica.

2. occ. odmevati, odzvanjati: balatu pecorum … amnes arentesque sonant ripae V. reke in suhi bregovi odmevajo od beketanja … , po rekah in suhih bregovih se razlega beketanje; tako tudi: ingenti sonuerunt omnia plausu (fofot, fofotanje) V., femineo clamore sonat domus O., omnia passim mulierum puerorumque … ploratibus sonant L. —

II. trans.

1. (z notranjim obj.) oglasiti (oglašati) se s čim, kak glas od sebe da(ja)ti, odzvanjati kako: inconditis vocibus inchoatum quiddam et confusum Ci. nepopolne in zmedene glasove dajati od sebe, poëtae pingue quiddam atque peregrinum sonantes Ci. pesniki, katerih pesmi se glasijo naduto in tuje, Cotta sonabat contrarium Catulo, subagreste quiddam planeque subrusticum Ci., sonare aridum Varr. vreskniti, tale sonat populus O. tako (za)hrumi, leve nescio quid femineumque sonet O. nekako mehko in po žensko naj zveni (odzvanjaj) njih glas, illa sonat raucum quiddam O. nekako vrešči, nec mortale sonans V. in ne po smrtniško (= ne človeško) govoreča; z acc. pl. n.: rauca saxa sonabant V. zamolklo so odmevale (bučale) kleči, amnis rauca sonans V. votlo doneča, votloglasna, bobneča, os magna sonaturum H. vznesen (zanosen) jezik, vznesena (zanosna) beseda, chordae diversa sonabant O. so različno zvenele (pele), svobodneje, sonante mixtum tibiis carmen lyra H., sonare carmina Pr. peti, sonabit cornua quod vincatque tubas H. preglasi (ti) rogove in trube, nec vox hominem sonat V. ne zveni človeško (po človeško, kot človek), itinerarium sonare Amm. trobiti k odhodu (na odhod).

2. occ.
a) z glasom naznaniti (naznanjati) ali izda(ja)ti: furem sonuere iuvenci Pr.
b) pomeniti, imeti (nositi) pomen, pomenjati: quid sonet haec vox voluptatis Ci., haec duo verbo se discrepare re unum sonare videntur Ci., condocentes nihil aliud sonat quam simul docentes Aug.

3. pesn.
a) glasno klicati: sonant te voce minores Sil. bebljajo tvoje ime, alcyones Ceyca suum sonent Sen. tr. naj pomilujejo, nolis licet, ille sonabit Mart., ut ego semper in ore meo nomen tuum sonem Hier.; z neodvisnim govorom: ipsa sonant arbusta: „Deus, deus ille“ V., teque ferens parvum … „Euhoe Bacche“ sonat O., exululatque Euhoeque sonat O., sonat inde … : „Tu limina dextrae servabis portae … “ Sil.
b) peti, opevati, slaviti, slavo peti komu, (velikoustno) poveličevati: lyra te sonabit O., te carmina nostra sonabunt O., magno nobis ore (na ves glas) sonandus eris O., sonare bella O., te sonantem … plectro (= lyrā) … , mala dura belli H., sonare Germanas acies, Daca proelia Stat., atavos et avorum antiqua nomina sonantem V. ponosnega na pradede in stara imena; z neodvisnim govorom: sive mendaci lyra voles sonari tu pudica, tu proba … H. (Epod. 17, 39 in nasl.) opevana biti ob … liri (po drugih to ni konstrukcija NCI, ampak ACI = da se poje ob … liri, da … lira zazveni ali zapoje). — Od tod adj. pt. pr. sonāns -antis doneč, zveneč, bučeč, glaseč se, zvočen: concha O. bučeča, meatus animae sonantior Plin. iun., sonantia verba Plin. iun. blagoglasne, ut sint alia (sc. verba) sonantiora Ci. polnozvočnejše, ut tibi tumidius videretur, quod est sonantius Plin. iun. polnozvočnejše, polneje zveneče, ex quibus (sc. litteris črk = glasov) aliae sunt insonae (mutavci, nezveneči glasovi), semisonantes (polglasniki, polvokali) aliae, pars sonantes (samoglasniki, vokali) Ap. — Adv. v komp. sonantius polnozvočneje: „transdere“ veteres sonantius quod nos lenius dicimus „tradere“ Don. Opombe: Neklas. obl. iz pf. debla: sonavērunt It., sonaverint Tert.; obl. po 3. spregatvi: sonĕre Acc. ap. Non., Lucr., sonit Enn., Acc. ap. Non., sonunt Enn., Pac. fr.

soprannominare v. tr. (pres. soprannōmino) dati vzdevek, imenovati z vzdevkom