Franja

oiseux, euse [wazo, z] adjectif brez koristi, nekoristen, odvečen, nezanimiv

o. J. (= ohne Jahr) brez letnice

oktroírati -òīrām, oktròisati -išēm (fr. octroi) oktroirati, od zgoraj vsiliti, uveljaviti brez odobritve parlamenta: oktroirati ustav; oktroiran ustav; oktroisan ustav

ölfrei brez olja

rabón, -ona kratkorep; brez repa; Mehika kratek (krilo); Čile nag, gol

o. O.¹ (= ohne Obligo) brez obveznosti

o. O.² (= ohne Ort) brez navedbe kraja

open¹ [óupən] pridevnik (openly prislov)
odprt (tudi medicina npr. rana)
svoboden, javen, dostopen (to komu; npr. park)
odprt (morje); nezavarovan, izpostavljen (motor); nezložen, odprt (časopis); prost, nezaseden (službeno mesto)
figurativno dovzeten (to za)
figurativno izpostavljen (to čemu)
odkrit, neprikrit, očiten (zaničevanje, skrivnost itd.); odkrit, odkritosrčen (značaj, pismo itd.); radodaren, darežljiv; odprt, neodločen, nerešen (vprašanje, borba itd.)
figurativno prost, dovoljen (lov, ribolov itd.); prost (čas); vrzelast, škrbast (zobovje); ne gosto naseljen; luknjičav (tkanina, ročno delo)
ekonomija odprt, tekoč (račun)
slovnica odprt (vokal, zlog)
navtika ploven, nezaledenel, brez megle

in the open air na prostem
with open arms z razprostrtimi rokami, z ljubeznijo
open book odprta knjiga, figurativno odkrit človek
to be open with biti s kom odkritosrčen
to be open to biti za kaj dovzeten
open and above board odkritosrčen
pravno in open court v javni razpravi
pravno open and shut case nezapleten primer
open day jasen dan
ekonomija, politika the open door politika svobodne trgovine
to force an open door izrabljati darežljivega človeka
with open ears pazljivo (poslušati)
with open eyes zavestno, z odprtimi očmi
figurativno to keep one's eyes (ears) open imeti kaj pred očmi, budno paziti na kaj
with open hands z odprtimi rokami, darežljivo
to keep a day open pridržati si prost dan
to keep open house (ali door) biti gostoljuben
to lay open razodeti, odkriti, pokazati
to lay o.s. open to izpostavljati se čemu
open ice led, skozi katerega je še možna plovba
open letter odprto pismo (v časopisu)
to leave open pustiti(vprašanje) odprto
to leave o.s. wide open to s.o. pokazati komu svojo slabo stran
to lie open to biti izpostavljen
ekonomija open market svoboden trg
an open mind bistra glava
with open mouth z odprtimi usti
vojska open order razmaknjena vojaška formacija
open port odprta luka
open question odprto vprašanje
open secret javna tajna
open sesame lahek dostop
ameriško open shop podjetje, ki ne dela razlik med sindikalisti in nesindikalisti
open spaces javni parki (zemljišča)
open season za lov in ribolov dovoljena sezona
open town vojska odprto mesto, ameriško mesto kjer je vse dovoljeno (hazardiranje prostitucija itd.)
open time čas, dovoljen za lov
to throw open for urediti, pripraviti, odpreti komu
pravno open verdict uraden odlok o smrti brez navedbe vzroka
open water plovna, nezaledenela voda
open weather milo vreme
open winter mila zima

open-faced [óupənféist] pridevnik
odkritega obraza; brez pokrovčka (ura)

open-minded [óupənmáindid] pridevnik (open-mindedly prislov)
dovzeten, odkrit, brez predsodkov, nepristran

open-top [óupəntɔ́p] pridevnik
odprt, brez strehe (avto)

ȍptrka m, ž kdor brez dela teka, leta naokrog

orbe¹ [ɔrb] adjectif ki je brez česa

mur masculin orbe slep zid (brez vrat ali oken)
coup masculin orbe odbojni strel

orbō -āre -āvī -ātum (orbus)

1. prikrajš(ev)ati koga za drage svojce, osirotiti koga, storiti (delati), povzročiti (povzročati), da je kdo brez otrok, vzeti (jemati) komu starše ali otroke, oropati koga staršev ali otrok: orbatus progenie Ci., filio orbatus Ci., fulmina orbatura patres O., orbata fratre Sen. tr.; o živalih: catulo orbata leaena O., vaccae orbatae Val. Fl.

2. metaf. prikrajš(ev)ati koga za kako drugo osebo ali stvar, ki mu je draga, vzeti (jemati) komu kaj, (o)ropati koga (za kaj): L., Plin., Petr., tali amico orbatus Ci., o. Italiam iuventute Ci., rem publicam multis fortibus civibus, auxilio Ci., patria multis claris viris orbata Ci., tantā gloriā orbatus, omni spe orbatus Ci., luminibus orbatus Suet., Lact.; pesn.: orbatae vela carinae Stat.

orientierungslos brez orientacije

orthopnoea -ae, f (gr. ὀρϑόπνοια) težko dihanje, ozkoprsnost, naduha, astma: Plin. — Od tod adj. orthopnoïcus 3 (gr. ὀρϑοπνοϊκός) težko (oteženo) dihajoč, ozkoprsen, nadušljiv, astmatičen, brez sape, nav. subst. orthopnoïcī -ōrum, m težko dihajoči, nadúšljivci, astmátiki: Plin.

ošàmūćen -a -o zmešan, brez glave; -ōst ž zmešanost, brezglavost

ȍšāstan -sna -o brez dediča: -a imovina; -o imanje; -a ostavina

ošljáriti òšljārīm zabušavati, lenobno delati, delati brez volje, počasi, leno: umjesto da daju sve od sebe, svi samo ošljare na radu

ōtiōsus 3, adv. -ē, star. pri Pl.: ōtiōssē (ōtium)

1.
a) brezdelen, brezposeln, brez dela (posla, opravkov, dolžnosti), nedelaven, prost, na oddihu, len(oben) (naspr. negotiosus, occupatus): Pl., Ter. idr., o. urbani L. postopači, dii Ci. ki nimajo nobenih opravkov, homines otiosissimi Ci., quem locum nos otiosi (v prosti urici) convertimus Ci., cum otiosus (v prostem času) stilum prehenderat Ci., o. bos H., in foro otiose inambulare L.; o neosebnih subj.:: aetas, tempus Ci., mihi ne otium quidem erat otiosum Ci. niti v prostem času nisem imel miru, otiosissimae occupationes Plin. iun. brezdelnost, zapolnjena z delom, honor otiosus ac vacans Plin. iun. neopravljana in nezapolnjena častna služba.
b) brezdelen = nepotreben, odvečen: o. peregrinatio Cu. ali sermo, sententiae Q. ali quaestio Gell. nepotreben (nepotrebna); od tod otiosum est z inf. = nepotrebno je, odveč je: otiosum est persequi singula Lact., otiosum est ire per singulos Min.; metaf.: pecunia otiosa Icti. ali pecuniae otiosae (naspr. occupatae) Plin. iun. ne obrestujoč se, nenaložen.

2. occ.
a) prost (brez) poklicnih, poseb. državnih opravkov (dolžnosti), predajajoč (posvečujoč) se brezdelju, (ves) predan brezdelnosti, živeč za znanost, ukvarjajoč se s slovstvom (književnostjo), kot subst. = slovstvenik, književnik, leposlovec, literat: numquam se minus otiosum esse quam cum otiosus esset Ci. (Scipion je trdil,) da nima nikdar več opravkov kot takrat, kadar se predaja svoji posebni ljubezni do znanosti, o. senectus Ci., Neapolis H. kjer je veliko prostega časa, senibus otiosum est vetera et praesentia contendere T. starci si krajšajo čas s tem da ...; z gen.: studiorum otiosi Plin. ki imajo ukvarjati se z znanostjo, ki najdejo prosti čas za ukvarjanje z znanostjo; (v slabem pomenu) ukvarjajoč se s čim nečimrno ali brezkoristno: Cicero … otiosus circa excessus T. (Dial.)
b) politično nedejaven (nedelaven), brez političnega zanimanja (interesa), politično apatičen, nepristranski, nevtralen, mir(oljub)en: socii spectatores se otiosos praebuerunt Leuctricae calamitatis Ci., istos otiosos reddam Ci. hočem umiriti; subst. otiosi = nepristranski (nevtralni) državljani: otiosis minabantur Ci. ali pa = miroljubni državljani: militare nomen grave inter otiosos T.; o neosebnih subj.: dignitas Ci.

3. metaf. sploh miren, brez nemira, brez strahu, brezskrben, nezaskrbljen, nemoten: animo otioso esse Ter., Gell., otiosus ab animo Ter., quid otiosius quiete animi, quid irā laboriosius Sen. ph., otiosum Fadium reddere Ci. ep. vrniti Fadiju mir, annus ab hoste otiosus C., unumquidque otiose contemplari Ci., properavistis rapere: otiose oportuit Pl. počasi; occ. brezskrben, neskrben, nebrižen, nemaren, malomaren: vigilat insidians bonis otiosorum Ci., Brutus videtur otiosus orator T. (Dial.).