grate1 [greit] prehodni glagol & neprehodni glagol (against, on, upon)
praskati; škripati, škrtati; strgati
figurativno dražiti, biti zoprn
to grate on (ali upon) one's nerves iti komu na živce
to grate one's teeth škrtati z zobmi
Zadetki iskanja
- gravō -āre -āvī -ātum (gravis)
I. intr. težiti: daemones a caelo deorsum gravant MIN. težijo ... navzdol = otežujejo pogled na nebo. –
II. trans.
1. težiti, obtežiti (obteževati), obložiti (oblagati), obremeniti (obremenjevati): furtivum gravabat membra onus (= telesni sad) O., ne ... unda gravet pennas O. da ne obteži, poma gravantia ramos O., praefectum castrorum sarcinis gravant T., Actora magno ense gravat Caponeus STAT., v pass.: crescunt ipsae (arbores) fetuque gravantur LUCR., nodis gravatum robur V. grčava (grčasta) gorjača, težka gorjača, caput gravatum O. povešena; pren.: non est ingenii cymba gravanda tui PR.
2. metaf.
a) otežiti, poslabšati, povečati: mala alicuius O., tu fortunam parce gravare meam O., gr. invidiam matris T., iniusto fenore gravatum aes alienum T. dolg, ki je ... postal še bolj težeč, ne obsidio ipsā multitudine gravaretur officium, quod me gravat H., IUST.
b) koga nadlegovati, stiskati, tlačiti, treti, zatirati: nec me labor iste gravabit V. da ne postane hujša, gr. caput PLIN. in (o podnebju) L., gravat invitum nova vis O., gravari iniuriis militum L. Pogosto pt. pf. gravātus aliquā re: gravatus vulneribus L. ves ranast, ves v ranah, telis gravatus CU. obsut s ..., oculi morte gravati O. na katere je legla smrt, choreis somnoque gravati V. trudni od rajanja in zaspani, gravati omnes vino somnoque L. pijani in zaspani, gravatus cibo vinoque L. poln jedi in vina, poln jedače in pijače, gravata ebrietate mens CU. omegljena zavest, gravati longinquā militiā IUST. utrujeni. – Kot dep. med. gravor -ārī -ātus sum
1. intr. obteženega, nadlegovanega se čutiti, ne(je)voljen biti, krčiti (= braniti) se, obotavljati se, okolišiti, izmikati se: cupiam, ne gravetur PL., ne gravare TER., primo gravari coepit, quod ... CI., non gravarer, si ... CI., ille non gravatus „Primum“, inquit ... VARR. brez okolišenja; z abl..: militiā gravari L. nerad biti vojak (komu se ne ljubi služiti vojaščine, mu ne diši vojaščina); z de: de nuptiis non gravari DON.; z inf. krčiti se = braniti se: ne graveris exaedificare id opus CI., gravati sunt prodire in campum Martium CI., ut in colloquium venire gravaretur C., legatus ire Fabio Gurgiti filio gravatus non est VAL. MAX.
2. pesn. in poklas. tudi trans. v pomenu nerad kaj prevzeti, – prenesti, – storiti, koga (česa) ne marati, komu kaj preseda ali mrzi, komu je kaj zoprno: Pegasus terrenum equitem gravatus H. nerad nosi, illum acerbum et sanguinarium necesse est graventur stipatores sui SEN. PH., gr. aspectum civium T. nerad se da državljanom videti, spem ac metum iuxta gr. T., gr. dominum PLIN. IUN., matrem, ampla praetoria SUET.; z dvojnim acc.: gr. aliquem fratrem (kot brata) SEN. RH. – Od tod
1. adv. pt. pr. gravanter nerad, z ne(je)voljo: CASS., reguli Gallorum ... haud gr. ad Poenum venerunt L.
2. adv. pt. pf. gravātē težko, nerad: gr. alicui dare veniam PL., gr. ille primo CI. on je sprva okolišil (= se je izmikal), manus ... ad saviandum gravatius porrigere FRONT.; pogosto litota: haud ali non gravate CI. ne nerad, prav rad. - grenzen mejiti (an na); figurativ an das Unmögliche/den Wahnsinn usw.: biti skoraj nemogoče/noro itd.
- grobáriti gròbārīm biti grobar
- grollen jemandem mrziti (koga), biti hud na; kuhati zamero; Donner: grmeti
- grudge1 [grʌdž]
1. neprehodni glagol (at)
renčati, godrnjati, biti nezadovoljen
2. prehodni glagol (to)
zavidati, ne privoščiti, zameriti, imeti koga na piki; očitati
to grudge the time ne privoščiti si časa
to grudge no pains ne biti žal nobenega truda - guarantee1 [gæræntí:] prehodni glagol
(za)jamčiti (for)
biti porok
to guarantee against zavarovati proti - guardare
A) v. tr. (pres. guardo)
1. gledati:
guardare di traverso, storto, in cagnesco gledati postrani, sovražno
guardare di buon occhio prijazno, naklonjeno gledati
guardare di mal occhio gledati nenaklonjeno, sovražno
guardare con la coda dell'occhio gledati s kotičkom očesa, kradoma gledati
non guardare in faccia qcn. pren. delati se, kot da koga ne poznaš, gledati mimo koga
non guardare in faccia a nessuno pren. ne pogledati ne levo ne desno, ravnati odločno, nepristransko
guarda! guarda! glej, glej!
guarda che roba! glej no, kaj takega! (izraz presenečenja, razočaranja)
stare a guardare samo stati in gledati, neprizadeto gledati
che state a guardare? kaj pa vi stojite in gledate?
2. pazljivo gledati, opazovati:
guardare per il sottile biti malenkosten, dlakocepski
3. paziti (na), varovati, braniti:
Dio me ne guardi! bog me tega obvaruj
guardare a vista qcn. ne puščati koga izpred oči
B) v. intr.
1. gledati, paziti (na):
guardare ai fatti propri brigati se zase, za svoje zadeve
2. gledati, paziti, potruditi se:
guarda di studiare glej, da se boš učil
3. gledati proti, biti obrnjen proti:
le finestre guardano sulla piazza okna gledajo na trg
C) ➞ guardarsi v. rifl. (pres. mi guardo)
1. gledati se:
guardarsi allo specchio gledati se v zrcalu
2. vzdržati se, varovati se:
guardati dal ripetere simili calunnie glej, da ne boš ponavljal takih obrekovanj
guardati dalle lusinghe degli adulatori varuj se laskanja prilizovalcev
guardarsi ai fianchi pren. varovati si hrbet
3.
si guardano teneramente negli occhi nežno si gledata v oči
stare a guardarsi pren. stati križemrok
non guardarsi più pren. nič več se ne pogledati - guastare
A) v. tr. (pres. guasto)
1. pokvariti, skaziti, poškodovati:
la grandine ha guastato il raccolto toča je poškodovala letino
guastare lo stomaco, la salute pokvariti želodec, zdravje
guastarsi il sangue pren. razjeziti se, gnati si k srcu
guastarsi la testa pren. zgubiti glavo, razsodnost
2. pren. motiti:
guastare l'amicizia prekiniti prijateljstvo
guastare l'incantesimo razbiti čar, razbliniti iluzije
guastare i sogni a qcn. kvariti komu sanje, motiti komu srečo
3. pren. kvariti, spriditi
B) v. intr. škodovati, biti neprimeren, neprijeten:
una parola gentile non guasta mai prijazna beseda nikoli ne škodi
C) ➞ guastarsi v. rifl. (pres. mi guasto)
1. pokvariti se (tudi pren.):
l'orologio si è guastato ura se je pokvarila
temo che il tempo si guasti bojim se, da se bo vreme pokvarilo
2. pren. pokvariti se, spriditi se
PREGOVORI: troppi cuochi guastano la cucina preg. veliko babic, kilav otrok - gúdžati se gûdžām se dial. igrati se pastirsko igro, podobno "svinjko biti"
- guess1 [ges] neprehodni glagol & prehodni glagol
ugibati (at)
ceniti
arhaično, ameriško misliti, domnevati, biti prepričan
to keep s.o. guessing pustiti koga v negotovosti - guiar (pres: -guío) voditi, pot kazati, za vodnika biti, spredaj iti
guiarse dati se voditi - guidare
A) v. tr. (pres. guido)
1. voditi:
guidare un gruppo di turisti voditi skupino turistov
2. šport voditi, biti na čelu, biti v vodstvu:
guidare la classifica voditi v skupni razvrstitvi
3. voditi, upravljati, voziti:
guidare i cavalli voditi konje
ho imparato a guidare absol. naučil sem se voziti (avto)
4. pren. voditi, usmerjati:
guidare un popolo voditi ljudstvo
guidare una spedizione voditi odpravo
B) ➞ guidarsi v. rifl. (pres. mi guido) ravnati se:
guidarsi col proprio buon senso ravnati se po zdravi pameti, presoji - guiller [gije] verbe intransitif biti v vrhnjem vrenju (pivo)
- gustar v slast iti, pokusiti; želeti, poželeti; ugajati, prijati, všeč biti
gustar de bromas rad imeti šale
gustar de cazar rad hoditi na lov
gustar de jugar rad igrati
me gusta comerlo rad to jem
no le gusta estudiar ne uči se rad
como gustes kakor hočeš
si V. gusta če vam prija
¿V. gusta? prosim? imate tek? hočete jesti z nami?
gusto de oírlo to rad slišim - gustare
A) v. tr. (pres. gusto)
1. okusiti, okušati; pokusiti, pokušati:
gusta questo vino pokusi to vino
2. z užitkom jesti ali piti:
gustare un bel pranzo z užitkom kositi
3. pren. uživati:
gustarsi un brano di musica uživati ob glasbeni skladbi
B) v. intr. biti všeč, prijati:
vi gusterebbe una bibita ghiacciata? ste za hladno pijačo? - gùstati -ām (it. gustare) dial.
1. prijati, biti všeč: ti mi, da ti pravo kažem, gustaš
2. okušati, okusiti: gustati jelo
3. uživati, s tekom jesti, piti - gustō -āre -āvī -ātum (prim. gr. γεύω [iz *γεύσω] dam (p)okusiti, γεύομαι (p)okušam, lat. gustus, gustātus, gustātiō, gustātor)
1. (p)okusiti, zakusiti, kaj malega užiti, použi(va)ti, zauži(va)ti: foris aliquantillum etiam quod gusto, id beat PL. le to malo, kar še zunaj hiše jem, g. aquam CI. EP., leporem et anserem et gallinam C., panem PETR., SUET., lotos gustata O., gustatus sanguis PLIN.; s praep.: ex quo (fonte) pecus nullum gustat VITR., gustare de potione SUET.; abs.: quorum nemo gustavit cubans CI. ni trohice (grižljaja) použil, in cubiculum se quasi gustaturus contulit SEN. PH., acre gustatu alypon PLIN. ostrega okusa, lavabatur, deinde gustabat PLIN. IUN. je použival nekoliko grižljajev (zalogajev); occ. zakusek (= prvo jed pri obedu) zaužiti: gustantibus adhuc nobis repositorium allatum est cum corbe PETR.
2. metaf. (p)okusiti, uži(va)ti, použi(va)ti, zauži(va)ti, poizkusiti (poskusiti), preizkusiti (preskusiti), spoznati, udeležiti se, deležen biti česa: civilem sanguinem CI., Metrodorum CI. nekaj časa poslušati, nullam partem sanae rei publ. CI. EP., primis, ut dicitur, labris gustare physiologiam CI. fiziologijo („životoslovje“) z robom ustnic ... pokusiti, haec (studia litterarum) sensu g. CI. uživati, g. amorem vitae LUCR., de sene lucellum H. lep dobiček imeti od starca. - haben (hatte, gehabt) imeti; haben zu morati; zu haben sein eine Sache: biti na voljo/razpolago, lahko dobim/dobiš itd. (es ist zu haben to lahko dobiš) ; ein Mensch: biti pripravljen (dafür bin ich immer zu haben za to sem zmeraj pripravljen, dafür bin ich nicht zu haben za to me ne boste dobili); sich haben afektirano se vesti, braniti se (kot kmečka nevesta); es hat sich/damit hat es sich to je vse; es mit etwas haben izživljati se z; es eilig haben muditi se (X hat es eilig Xu se mudi) ; das werden wir bald haben to bo kmalu urejeno; haben gut + Infinitiv : du hast gut fragen/sagen ... tebi je lahko spraševati/govoriti ...; du hast gut lachen ti se lahko smeješ
- habitō -āre -āvī -ātum (frequ. glag. habēre)
I. trans.
1. navadno imeti: epicrocum, comas Varr. ap. Non.
2. kje (pre)bivati, stanovati, živeti: humilīs casas, silvas, centum urbes V., terras O., Cebennas (Gebennas) Lucan., Gelonon, urbem ligneam Mel., oppidum Vell., scopulos Val. Fl.; v pass. = za (pre)bivališče biti (rabiti, služiti), poseljen biti, (pre)biva (stanuje, živi) se kje (v sl. bolje act.): colitur ea pars (urbis) et habitatur frequentissime Ci. in ima največ prebivalcev, raris habita mapalia tectis V., vix pars dimidia (urbis) habitabatur L., agellus habitatus quinque focis H. posestevce s 5 ognjišči (= hišami, gospodarstvi), Scythiae confinis est regio habitaturque pluribus ac frequentibus vicis Cu., vestigia habitati quondam soli Plin., campi olim uberes magnisque urbibus habitati T. pokrite; z gr. dat.: habitantur moenia Grais V. Grki prebivajo v … , nobis habitabitur orbis ultimus O., tellus Bistoniis habitata viris O., undae cesserunt piscibus habitandae O. ribam za bivališče. —
II. intr.
1. stanovati, (pre)bivati, domovati: bene (udobno) N., alibi, peregre, pagatim L.; Argos habitatum concessit N., h. sine marmorario ac fabro Sen. ph., habito triginta milibus (aeris) Ci. najemnine (stanarine) plačujem —, stanovanje me stane 30.000 asov, nunc si quis tanti (tako drago) habitat Vell. Kje? z loc.: locis pestilentibus Varr., ruri Ci., Athenis N., Capuae, Romae, duabus urbibus L.; pesn.: maternā alvo O. v materinem telesu; s praep.: in Sicilia, in ea parte urbis, in aediculis Ci., in via Ci. na (ob) veliki cesti, gratis in alieno, ad M. Lapidum Ci., in casis et tuguriis, circum Aternum Varr., ad litora V., in montibus vicatim L., sub rupe O., sub his tectis Sen. ph., secundum montem Plin. idr., insula Q., iuxta forum, intra Palatium, sub tegulis Suet.; pomni: filia cum patre habitat Ci. pri očetu; pass. brezos.: habitari, ait Xenocrates, in luna Ci. da so prebivalci na mesecu, vides habitari in terra Ci., frequenter ibi habitabatur L. tam je prebivalo mnogo ljudi, quibus (vicis) frequenter habitabatur L. ki so bile gosto poseljene, per octoginta stadia habitabatur Cu.; pren.: metus habitat in vita beata Ci., animus cum curis habitans Ci. ki je vedno v skrbeh, ingenium Galbae male habitat Macr. je v slabem ogrinjalu. Subst. pt. pr. habitantēs -ium (pesn. -um), m prebivalci, stanovalci: habitantes Lilybaei L., pinus … legit … Pithecusas, habitantum nomine dictas O., oppidum valetudine habitantium infame Mel., ad occasum habitantes Plin.
2. metaf.
a) kje bivati = muditi se, tičati: qui in foro habitant Ci. ki „tako rekoč“ stanujejo na trgu (ker pogosto nastopajo kot govorniki), habitavi in oculis Ci. vedno sem bil (ljudstvu) pred očmi, quorum in vultu habitant oculi mei Ci., peregrinatus est eius animus in nequitia, non habitavit Val. Max., h. in culina Petr., vedno v kuhinji tičati, tecum habita Pers. = preskušaj samega sebe.
b) pri stvari ostajati, baviti (ukvarjati) se skoraj le z njo, dolgo muditi se pri čem, s čim, dolgo držati se česa: h. in eo genere rerum Ci., in hac una ratione tractanda Ci., ibi commorer, ibi habitem, ibi haeream Ci. tukaj naj se mudim, na to naj se opiram, tega naj se držim, quonam modo ille in bonis haerebit et habitabit suis? Ci. kako se bo na svoji zemlji obdržal in jo v prid obračal?