Franja

Zadetki iskanja

  • kámen (-mna) m

    1. pietra, sasso; roccia:
    kamen se drobi, se kruši, razpoka la pietra si sbriciola, si spacca
    izklesati kip iz kamna scolpire una statua di pietra
    vklesati, vrezati v kamen scolpire, tagliare nella pietra
    obdelovati kamen lavorare la pietra
    pren. molčati kakor kamen essere muto come un pesce
    pren. gluh kakor kamen sordo come una campana

    2. pren. (kar povzroča veliko skrbi) pietra:
    kamen se mu je odvalil od srca si sentì allargare il cuore, gli si levò una pietra dallo stomaco
    kamen mu leži na duši ha una spina nel cuore

    3. (kos te snovi pripravljen za določen namen):
    kamen modrosti, modrijanov pietra filosofale
    pren. kamen spotike la pietra dello scandalo
    brusni kamen mola
    drobljeni kamen ghiaia, breccia
    hudičev kamen pietra medicamentosa
    kilometrski, obcestni kamen pietra miliare
    kresilni kamen pietra focaia
    mejni kamen (mejnik) cippo di confine
    mlinski kamen pietra molare
    nagrobni kamen pietra sepolcrale
    napisni kamen lapide
    okrasni kamen pietra ornamentale
    pren. položiti temeljni kamen za kaj porre la prima pietra (di), gettare le basi di

    4.
    drag kamen pietra preziosa
    poldrag kamen pietra semipreziosa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    porušiti, da ne ostane niti kamen na kamnu non lasciare pietra su pietra
    jokati, da bi se kamen usmilil far piangere i sassi
    pren. namesto srca imeti kamen avere un cuore di pietra
    bibl. beseda je padla na kamen la parola cadde sulla pietra
    bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
    spati kot kamen dormire come un macigno
    hist. knežji kamen pietra del principe
    kotelni kamen (kotlovec) incrostazione (delle caldaie)
    rel. kropilni kamen acquasantiera
    rel. krstni kamen fonte battesimale
    med. ledvični kamen calcolo renale
    (tudi pren.) preizkusni kamen pietra di paragone
    vinski kamen gromma, tartaro
    rel. votivni kamen cippo votivo
    med. zobni kamen tartaro
    med. zolčni kamen calcolo biliare
    PREGOVORI:
    zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača a granello a granello s'empie lo staio e si fa il monte
  • Kanone1, die, (-, -n) Heerwesen, Militär top; samohodni top; kanon (ironično za pištolo); Mensch: pomembna osebnost; wie aus der Kanone geschossen kot bi ustrelil; mit Kanonen auf Spatzen schießen streljati s topovi na vrabce
  • kànūn -úna m (ar. , gr. kanōn) gl. kanon 1. postava, zakon: nije kanun da car ustaje pred lalama ni prav, da bi sultan vstajal pred dostojanstveniki; ovako je kanun tako je prav, taka je postava, takšen je red
  • kap2 ženski spol (-i …) medicina der Schlag, der Schlaganfall, die Apoplexie; -schlag (možganska Gehirnschlag, pljučna Lungenschlag, srčna Herzschlag, vročinska/toplotna Hitzschlag)
    kap ga/jo je zadela er/sie hat einen Schlaganfall erlitten, er/sie ist vom Schlag getroffen worden
    figurativno kot bi ga/jo zadela kap wie vom Schlag gerührt
  • kasa samostalnik
    neformalno (blagajna) ▸ kassza
    Hvalil se je, da lahko odpre vsako kaso. ▸ Azzal dicsekedett, hogy minden kasszát fel tud törni.
    Polne kase občinarji ne bi pustili tik ob izhodu, pa četudi je še tako težka. ▸ A teli kasszát a helybeliek nem hagyták volna közvetlenül a bejárat mellett, még ha mégoly nehéz is.
  • kasač samostalnik
    1. (dirkalni konj) ▸ ügetőló
    domači kasač ▸ hazai ügetőló
    reja kasačev ▸ ügetőlovak tenyésztése
    dirka kasačev ▸ ügetőverseny
    konj kasač ▸ ügetőló
    Vse dirke za 3- do 14-letne kasače bodo potekale na 1800 metrov dolgi progi. ▸ A 3–14 éves ügetőlovak versenyei egy 1800 méter hosszú pályán zajlanak.
    Sopomenke: kasaški konj
    Povezane iztočnice: ameriški kasač, ljutomerski kasač

    2. (športnik) ▸ hajtó
    Kdor bežno spremlja kasaške dirke, bi utegnil pomisliti, da kasači mučijo konje in jih pretepajo, kar pa večinoma ni res. ▸ Aki csak futólag figyeli az ügetőversenyt, azt gondolhatná, hogy a hajtók kínozzák és verik a lovakat, ez azonban többnyire nem igaz.
  • kàšika ž (t. kašik) žlica: kašika juhe; kašika bagera grabi zemlju; zidarska kašika; misli da je svu mudrost kašikom pojeo; popio bi ga u kašici vode utopil bi ga v žlici vode
  • katerikóli (katera- katero-) pron. qualunque, qualsiasi; chiunque:
    udarec lahko pride od katerekoli strani il colpo può partire da qualunque parte
    kateregakoli bi doletela čast, naj jo sprejme a chiunque toccasse l'onore, lo accetti
  • kazati3 (kaže, je kazalo) z nedoločnikom es ist notwendig, es soll(te) (to kaže kupiti takoj es sollte sofort gekauft werden)
    to kaže verjeti es ist glaubenswert
    kazalo bi z nedoločnikom: es wäre ratsam zu (prodati zu verkaufen)
  • kázati to show; to point out; to indicate; to present; to display; to exhibit

    kázati pot (voditi) to lead the way
    kázati slab okus to show bad taste
    s prstom kázati na koga to point (one's finger) at someone
    kázati znake utrujenosti to show signs of fatigue
    toplomer je kazal 20° the termometer registered 20 degrees
    ni kazal nobenega znaku strahu he showed no sign of fear
    na dež kaže it looks like rain
    kot vse kaže to all appearances
    vse kaže, da... there is every indication that...
    vse kaže, da bo izvoljen there is every prospect that he will be elected
    letina dobro kaže the crop promises well, there are good prospects of an abundant harvest
    stvar dobro kaže the business ali the affair looks promising
    če bi kaj slabo kazalo (šlo narobe) if anything should go amiss
    stvari slabo kažejo things have an ugly look, things seem to be taking a bad turn
    ne kaže hoditi tja it is not advisable to go there
    ne kaže mi drugega kot, da grem I can do nothing but go away
    sedaj se kaže, da... now it turns out that...
    njegov obraz je kazal razočaranje his face showed his disappointment
    luna se je začela kázati th moon was beginning to appear (ali to come out)
    dobro kaže za... it looks promising (ali it bodes well) for...
    slabo kázati to bode ill
  • kdáj1 adv.

    1. quando:
    kdaj prideš? quando vieni?
    kdaj sem pa jaz odločal quando mai ho deciso io?
    do kdaj boš doma? fino a quando starai a casa?
    kdaj boš pripravljen? per quando sarai pronto?
    od kdaj me čakaš? da quando mi aspetti?

    2. kdaj že (izraža veliko časovno oddaljenost) chissà quando; quanto tempo fa:
    že kdaj bi moral to storiti bisognava farlo chissà quando
  • kdáj2 adv.

    1. (izraža dejanje v nedoločnem času) già; mai; ancora; una volta:
    pridi še kdaj vieni ancora a trovarci
    kdo bi bil kdaj pomislil na to chi l'avrebbe mai pensato
    zdi se mi, da sem ga kdaj že videl credo di averlo già visto

    2. kdaj kdaj (izraža zapovrstnost pri menjavanju) ora, una volta... poi; un'altra volta; talvolta:
    v hotelu je po sto, kdaj tudi po dvesto gostov nell'albergo ci sono cento, talvolta duecento ospiti

    3. kdaj pa kdaj (izraža ponavljanje v časovnih presledkih) ogni tanto, di tempo in tempo:
    take reči se kdaj pa kdaj primerijo queste cose possono accadere ogni tanto
    lepa je kot le kdaj è bellissima
  • kdó who; anybody, anyone

    kdó drugi? who else?
    kdó še? who else?
    je kdó v hiši? is there anyone (ali anybody) in the house?
    ne vem več, kdó vse je bil tam I don't remember everybody who was there
    kdó bi si bil to mislil! who would have thought it!
    malokdó hardly anyone, very few
    vedeti, kdó je kdó to know who's who
  • kdó (kóga) pron.

    1. (izraža vprašanje po neznani osebi) chi:
    kdo je to napisal? chi ha scritto questo?
    s kom se pogovarjaš? con chi parli?
    kdo je kdo? chi è?

    2. (v retoričnem vprašanju) chi:
    kdo bi si bil kaj takega mislil? chi l'avrebbe pensato?!

    3. (izraža poljubno osebo) uno, qualcuno:
    naj stopi kdo po zdravnika qualcuno chiami il medico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    dela ima kot le kdo ha moltissimo lavoro
    naj reče kdo kar hoče, rad jo pa le ima (poudarja trditev) la gente dica quel che vuole, certo è che le vuol bene
    delavci so bili oblečeni kakor kdo gli operai erano vestiti ognuno a modo suo
    pren. za koga me pa imaš? per chi mi prendi?
    pog. denar dobiva od ne vem koga i soldi glieli passa non so chi
    kdo vse je že bil tam c'erano tanti, ma proprio tanti
    PREGOVORI:
    povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei
  • kijáfet m (t. kyjafet, ar.) dial. obleka, zunanjščina: onda on izide u mladinskom -u i pode sa svatovima; kad mu vidiš kijafet; dao bi mu zijafet ce bi sodil po tem, kako se nosi, bi se uštel
  • kímet m (t. kyjmet, ar.) dial.
    1. vrednost, cena: svakom topu kimet poznavaše
    2. pomembnost: veliki kimet mu pridaje
    3. mera: taj jede kao domba, ne zna sam sebi -a
    4. njemu se ne zna božjega -a sam ne ve, kaj bi rad, kaj hoče
  • Kinderkriegen, das, porajanje; figurativ das ist zum Kinderkriegen saj bi človek znorel
  • kindly2 [káindli] prislov
    prijazno, dobrotljivo, dobrohotno, naklonjeno, prisrčno

    to take kindly to vzljubiti, naklonjeno sprejeti
    I would take it kindly of you if bil bi ti zelo hvaležen, če
    would you kindly (tell me the time) (vljudno vprašanje) bi bili tako prijazni, da
    kindly let me know bodi tako prijazen in me obvesti
    we thank you kindly prisrčno se vam zahvaljujemo
    would you kindly shut up bi prosim utihnil
  • kisik samostalnik
    1. (kemijski element) ▸ oxigén
    molekula kisika ▸ oxigénmolekula
    koncentracija kisika ▸ oxigénkoncentráció
    kisik v krvi ▸ oxigén a vérben, véroxigén
    poraba kisika ▸ oxigénfelhasználás
    jeklenka kisika ▸ oxigénpalack
    pomanjkanje kisika ▸ oxigénhiány
    dihati kisik ▸ oxigént lélegzik
    vdihovati kisik ▸ oxigént belélegez
    kisik v zraku ▸ oxigén a levegőben, levegőoxigén
    Odprava naj bi na goro plezala brez dodatnega kisika. ▸ Az expedíció állítólag plusz oxigén nélkül mászta meg a hegyet.
    Sopomenke: O
    Povezane iztočnice: tekoči kisik, čisti kisik

    2. izraža odobravanje (pogoj bivanja ali razvoja) približek prevedkalétfeltétel
    Kot je nazorno pojasnil španski evropski minister: Evropa je kisik za španski razvoj. ▸ A spanyol európaügyi miniszter érzékletesen magyarázta el, hogy Európa a spanyol fejlődés létfeltétele.
    Ta ukrep vlade je prinesel veliko potrebnega kisika za lokalno ekonomijo na jugu, ki sicer trpi za najhujšo recesijo po drugi svetovni vojni. ▸ Ez a kormányintézkedés megteremtette a helyi gazdaság szükséges létfeltételeit az ország déli részén, amely a második világháború óta a legsúlyosabb recesszióval küzd.
  • kȉša ž dež: sitna, plaha, jaka kiša; dan je na -u kaže na dež; popio bi -u hud pijanec je; kiša te ubila! da bi te koklja brcnila