stánje1 (-a) n
1. stato, condizione; situazione:
kritično stanje stato critico
biti v dobrem, odličnem, slabem, zelo slabem stanju essere in buono, in ottimo, in cattivo, in pessimo stato
biti v obupnem stanju essere in uno stato lacrimevole, pietoso
lingv. glagoli stanja in gibanja verbi di stato e verbi di moto
obsedno, izredno, vojno stanje stato d'assedio, stato d'emergenza, stato di guerra
rel. stanje božje milosti stato di grazia
dobro, slabo zdravstveno stanje buono, cattivo stato di salute
biti v kritičnem stanju (hudo bolan) versare in gravi condizioni
biti v blagoslovljenem stanju essere in stato interessante
vozilo je še v dobrem stanju l'auto è ancora in buone condizioni
finančno, premoženjsko stanje situazione finanziaria, patrimoniale
2. fiz., kem.
agregatna stanja stati di aggregazione
trdno, tekoče, plinsko agregatno stanje stato solido, liquido, gassoso
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. razlika med dejanskim in knjiženim stanjem la differenza tra la situazione fattuale e quella dei libri contabili
fiz. breztežnostno stanje assenza di gravità
jur. brezustavno stanje incostituzionalità
osebno stanje stato civile
polit. brezdržavno stanje vuoto di potere
zool. letargično stanje živali letargo
Zadetki iskanja
- stánje1 estado m ; (položaj) situación f ; posición f ; condición f ; (barometra) altura f ; (vode) nivel m ; (gólov, šp) tanteo m
stanje na tržišču estado del mercado; coyuntura f
stanje blagajne estado de caja
budno stanje estado de vigilancia
duševno stanje estado mental, estado de ánimo (ali anímico)
dejansko stanje estado de cosas
alarmno stanje estado de alarma
agregatno stanje estado de agregación, estado físico
izjemno stanje estado de excepción
naravno stanje estado natural
obsedno stanje estado de sitio
pravno stanje situación jurídica
premoženjsko stanje estado económico, estado de fortuna
prvotno stanje estado primitivo
vodno stanje nivel m del agua
najvišje plovno (vodno) stanje nivel máximo navegable
merilec vodnega stanja indicador m de nivel del agua
vojno stanje estado de guerra
razglasiti vojno stanje poner en pie de guerra
v vojnem stanju en estado de guerra
vremensko stanje estado del tiempo, situación meteorológica
plinsko (tekoče, trdno) stanje estado gaseoso (líquido, sólido)
stanje zalog(e) existencias f pl en almacén
zdravstveno stanje estado de salud, estado sanitario, estado físico
vmesno stanje estado intermediario
pri takem stanju en tal estado de cosas
sedanje, trenutno stanje estado actual
biti v dobrem stanju estar en buenas condiciones (ali en buen estado)
biti v dobrem zdravstvenem stanju estar bien de salud
biti v težavnem stanju estar en una situación difícil
doseči najvišje stanje alcanzar el máximo nivel - stare* v. intr. (pres. stō)
1. knjižno obstati
2. ostati, ostajati, biti:
starò fuori tutto il pomeriggio vse popoldne me ne bo
3. obotavljati se, muditi se
4. trajati
5. biti, najti se:
stare all'aria aperta, al chiuso biti zunaj, na prostem, biti notri, v zaprtem prostoru
stare in casa, a scuola biti doma, v šoli
stare in attesa čakati
stare a cena da qcn. biti na večerji pri kom
stare a tavola sedeti za mizo
6. biti, stati (v telesnem, duševnem, duhovnem stanju):
stare attento biti pozoren
stare buono, calmo biti dober, miren
stare in ginocchio klečati
stare in ansia, col cuore in gola biti v skrbeh
stare sulla difensiva držati, obnašati se defenzivno
stare sulle sue biti zelo zadržan
7. počutiti se:
stare bene, male počutiti se dobro, slabo; ekst. biti premožen, reven
come stai? kako se imaš? kako si kaj?
8. biti (na nekem mestu, pri nekem delu):
stare alla cassa biti, delati na blagajni
stare a guardia di čuvati, stražiti
stare a servizio služiti, delati
9. prebivati, stanovati, živeti:
andrò a stare in campagna preselil se bom na deželo
sta con i genitori živi pri starših
stanno in via Garibaldi stanujejo v Garibaldijevi ulici
10. biti, stati, nahajati se:
la villa sta in collina vila stoji vrh griča
non stare né in cielo né in terra biti brez zveze, nesmiselno
11.
stare a cuore pomeniti (komu)
stare a dieta biti na dieti
stare sulle spine biti v skrbeh
fatto sta che... v resnici pa, res pa je, da... (za podkrepitev trditve)
stando così le cose ker je pač tako, če je tako
12.
sta in me, in lui od mene, od njega je odvisno
sta a lui decidere on mora odločiti
13. biti (obstajati):
qui sta il difficile težava je v tem
tutto sta nel convincerlo bistveno je, da ga prepričamo
14. iti v (vsebina):
nella bottiglia ci sta un litro v steklenico gre liter
nello stadio ci possono stare cinquantamila persone stadion lahko sprejme petdeset tisoč gledalcev
non stare in sé dalla gioia pren. biti ves iz sebe od veselja
15. (stare + glagolnik izraža trajanje dejanja)
stavamo parlando di te o tebi smo se pogovarjali
16. (stare a + nedoločnik izraža izvršitev dejanja samega glagola)
stare a chiacchierare klepetati
stare a vedere pren. počakati (kaj bodo storili drugi)
17. (stare per + nedoločnik izraža skorajšnjost dejanja samega glagola)
sta per piovere vsak trenutek se bo ulilo
stare per dire hoteti reči, želeti povedati
18.
stare a držati se; prepustiti (v odobritev, presojo); podrediti se, pokoriti se (odobritvi, presoji):
stare ai fatti držati se dejstev
stare alle apparenze soditi po videzu
stare alla decisione dei giudici podrediti se sklepu sodnikov
stare alle parole di qcn. zaupati, verovati v besede nekoga
stare al proprio posto ne vtikati se v tuje zadeve
stare allo scherzo razumeti šalo
stando a quanto si dice kakor se govori
19.
stare bene počutiti se dobro; ekst. biti premožen; pristajati (obleka); biti primerno, spodobiti se; prav biti (komu) (izraz privoščljivosti):
il vestito ti sta molto bene obleka ti zelo pristaja
non sta bene sbadigliare in pubblico ne spodobi se zehati na javnem mestu
ben ti sta, così imparerai prav ti je, to te bo izučilo
sta bene v redu, prav, velja (pritrdilno)
20.
stare male slabo se počutiti; ekst. biti brez denarja, v slabem materialnem položaju; ne pristajati:
quella cravatta ti sta male tale kravata ti ne pristaja
stare male a quattrini biti brez ficka, biti na tesnem z denarjem
21.
stare con stanovati, živeti s kom, pri kom; biti s kom (v družbi); strinjati se s kom:
stare con i genitori živeti pri starših
22.
starci strinjati se s kom, pristajati na kaj; pustiti, puščati:
ci stai a fare una gita? ali se strinjaš, da gremo na izlet?
23.
lasciar stare pustiti, puščati pri miru; ne se dotikati; pren. ne meniti se za - stato1 m
1. stanje:
verbi di stato e verbi di moto glagoli stanja in glagoli gibanja
2. stanje:
essere in buono, cattivo, ottimo, pessimo stato biti v dobrem, slabem, odličnem, zelo slabem stanju
essere in uno stato lacrimevole, pietoso biti v obupnem stanju
essere in stato di fare qcs. biti sposoben kaj narediti
3. stanje, stopnja:
stato di civiltà civiliziranost, omikanost
vivere in stato d'indigenza živeti v pomanjkanju
vivere allo stato selvaggio živeti na stopnji divjaštva
4. stan (gospodarski, družbeni) položaj:
essere di basso, umile stato biti nizkega stanu
farsi uno stato izboljšati svoj položaj, uspeti
5. stan (v odnosu do družine, skupnosti):
stato civile osebni podatki, zakonski stan; ekst. matični urad
stato di famiglia rodbinski stan; ekst. potrdilo o skupnem gospodinjstvu
stato celibe, nubile neporočen, neomožen
stato libero samski
stato coniugale, vedovile zakonski, vdovski stan
6. stanje, položaj:
stato d'assedio obsedno stanje
stato di emergenza izredno stanje
stato di guerra vojno stanje
essere in stato di accusa, di arresto biti obtožen, priprt
7. (zdravstveno) stanje:
stato d'animo razpoloženje
stato di grazia relig. stanje božje milosti
essere in stato di grazia pren. blaženo se počutiti, biti navdahnjen, biti v ustvarjalnem zanosu
essere in buono, cattivo stato di salute biti dobrega, slabega zdravja
essere in stato di agitazione, di depressione, di euforia biti vznemirjen, potrt, evforičen
essere in stato di debolezza, di ubriachezza biti slaboten, pijan
essere in stato di gravidanza, in stato interessante biti noseča
8. stan, razred, sloj:
il terzo stato meščanstvo, buržoazija
il quarto stato delavstvo, proletariat
Stati generali državni stanovi
9. pravo
stato civile osebni stan; državljanstvo
ufficio dello stato civile matični urad
stato di insolvenza insolvenca, nezmožnost plačevanja
stato di necessità sila
10. kem. stanje:
stati di aggregazione agregatna stanja
stato solido, liquido, gassoso trdno, tekoče, plinsko stanje
stato colloidale koloidno stanje
stato critico kritično stanje
11. admin.
stato di famiglia potrdilo o skupnem gospodinjstvu
stato patrimoniale premoženjsko stanje
stato attivo, passivo aktiva, pasiva
12. voj.
Stato Maggiore glavni stan, glavni štab
bombardare lo Stato Maggiore publ. kritizirati vodstvo, vrh (organizacije, stranke) - stávka strike; walkout
gladovna stávka hunger strike
splošna stávka general strike
opozorilna stávka token strike
solidarnostna stávka sympathy strike
stávka, v kateri delavci ne zapuste svojih delovnih prostorov sit-down, sit-down strike
napoved stávke strike notice
paraliziran zaradi stávke strikebound
kršitelj stávke strikebreaker, blackleg, scab
biti v stávki to be on strike
proglasiti stávko to call a strike
kršiti stávko to blackleg
odločiti se za stávko, skleniti stávko to decide on a strike
izzvati stávko to foment a strike
stopiti v stávko, začeti stávko to come out on strike
pridružiti se stávki to join a strike
stopiti v gladovno stávko to stage a hunger strike, to go on hunger strike
uprizoriti enodnevno stávko to stage a oneday strike
stávka se je razširila the strike has spread
preklicati, odložiti stávko to call off a strike - stávka huelga f ; paro m
divja (gladovna, splošna, z zasedbo tovarne) huelga no organizada (del hambre, general, de brazos caídos)
podpihovalec k stavki incitador m a la huelga
pravica do stavke derecho m de huelga
prepoved stavke (stavkanja) prohibición f de huelgas
razglasitev stavke orden f de huelga, llamamiento m a la huelga, declaración f de la huelga
biti v stavki estar en huelga
stopiti v stavko declararse en huelga - stavljenj|e srednji spol (-a …) das Setzen, die Satzherstellung, die Schriftsetzerei
ročno stavljenje der Handsatz
strojno stavljenje der Maschinensatz
pripravljen za stavljenje satzfertig
biti v stavljenju in Satz sein - stechen (stach, gestochen) Pflanzenkunde zbosti (sich se), zbadati, Insekten: pikati, pičiti; durch: prebosti, prebadati; in: zabosti, zabadati; an der Stechuhr: registrirati (kartico), luknjati; Fischerei: loviti z ostvami; (schlachten) zaklati; Agronomie und Gartenbau Spargel, Löwenzahn, Torf usw.: rezati; Karten: štihati, vzeti; Sonne: žgati; in Kupfer usw.: vrezati; Sport izvesti dodatno tekmovanje (med najvišje uvrščenima); in die Augen stechen bosti/biti v oči; ins Wespennest stechen dregniti v osje gnezdo/v osir
- stehen (stand, gestanden) stati; Kleidung: pristajati, stati; (sich befinden, sein) im Winkel, auf Rot, auf einer Liste, auf dem Programm, günstig, in der Ecke, die Sonne am Himmel, auf einer Seite, am Beginn, vor dem Bankrott: biti (v kotu, na rdečem, na seznamu, na programu, ugoden, v kotu, sonce na nebu, na eni/čigavi strani, na začetku, pred bankrotom); Thermometer, Barometer: kazati; in der Zeitung, auf etwas eine Strafe usw.: biti zapisan, biti predpisan; am Fließband, am Herd, an der Maschine: delati (pri tekočem traku, pri stroju, pri štedilniku); geschrieben stehen biti zapisan, pisati (in der Zeitung steht es geschrieben: v časopisu piše) ; Getreide, Chancen usw.: gut/schlecht stehen dobro/slabo kazati; zu stehen kommen priti (untereinander: priti eden pod drugega) ; teuer zu stehen kommen drago stati; Modell stehen biti za model; Pate stehen biti za botra; Wache stehen biti na straži, stražiti; seinen Mann stehen izkazati se; einen stehen haben imeti erekcijo, er hat einen stehen stoji mu; stehen und fallen mit stati in pasti z; gut stehen mit biti v dobrih odnosih z; politisch usw. stehen imeti politično itd. stališče;
an: am Fließband, an der Maschine stehen delati pri tekočem traku, pri stroju; am Herd stehen biti kuharica/gospodinja;
auf: auf der Straße stehen biti brezposeln;
außer: außer Frage stehen ne biti vprašljiv;
bei: stehen bei jemandem biti odvisno od (koga);
bis: stehen bis zum Hals, Fenster usw.: segati do (vratu, oken itd.);
für: stehen für biti sinomim za, garantierend: biti porok za; stellvertretend: zastopati (koga), biti na mestu (koga), biti eden od;
hinter: stehen hinter jemandem drzati s (kom), podpirati (koga); im: im ... Winkel stehen mit opisovati ... kot z; im Briefwechsel stehen mit dopisovati si z; im Einklang stehen mit biti v skladu z; im Gesicht stehen biti zapisan na obrazu; im Verdacht stehen biti osumljen (česa);
in: in Arbeit/Lohn/Brot stehen bei biti v službi pri; in Ansehen stehen imeti ugled; in Blüte stehen biti v cvetu, biti razcveten; gut in Futter stehen biti dobro rejen; in Konkurrenz stehen tekmovati z, konkurirati z; nicht in meiner/seiner Macht stehen (ne) biti v moji/njegovi moči; in dem Ruf stehen biti na glasu; in Saft stehen biti v soku;
mit: stehen mit gut, schlecht usw.: biti na (dobrem, slabem itd.); wie steht es mit ...? kako je (kaj) z ...?; sich stehen mit gut/schlecht biti v (dobrih/slabih) odnosih z;
nach: der Kopf/der Sinn steht mir (nicht) nach... je/ni mi do ...; [Schiffahrt] Schifffahrt der Wind steht nach Norden veter piha proti (severu);
um: stehen um gut, schlecht: biti dobro/slabo z;
unter: unter Anklage stehen biti obtožen (česa); unter Drogen stehen biti drogiran; unter Druck stehen biti pod pritiskom; unter jemandes [Einfluß] Einfluss stehen biti pod (čigavim) vplivom; unter Vertrag stehen bei imeti pogodbo z; unter Zwang stehen biti pod prisilo;
vor: vor dem Nichts stehen biti pred bankrotom, propasti: ich stehe vor dem Nichts vse je propadlo;
zu: stehen zu einer Angelegenheit usw. imeti odnos do; stehen zu jemandem: ne zatajiti (koga), držati s (kom), podpirati (koga); stehen zu seinem Wort: ne zatajiti (besede), ne požreti (besede); zu Diensten stehen biti na razpolago; es steht zu befürchten, hoffen: bati se je, upati je;
zum: zum Verkauf stehen biti naprodaj;
zur: zur Abstimmung stehen glasuje se o; zur Auswahl stehen biti na izbiro; zur Verfügung stehen biti na razpolago; sich gut/schlecht stehen biti na dobrem/slabem - stellen (aufstellen) postaviti (sich se), postavljati; (geben) dati; Fallen: nastaviti, nastavljati; Aufgaben: zastaviti, zastavljati; die Uhr, Weichen: nastaviti, naravnati, naravnavati; Hund die Ohren usw. postaviti pokonci; Anträge, Gesuche: vlagati, vložiti, dati, dajati; jemanden figurativ poklicati na odgovornost; einen Verbrecher: ujeti, Jagd der Hund ein Stück Wild: prestreči, zaustaviti; sich stellen predati se policiji; Heerwesen, Militär javiti se za vojaško službo; sich stellen einer Herausforderung usw.: figurativ soočiti se (z), ne izmikati se (čemu); sich stellen (sich verstellen) delati se, pretvarjati se; sich krank stellen delati se bolnega; sich taub stellen delati se gluhega, figurativ biti gluh (za); sich tot stellen delati se mrtvega; kalt stellen dati hladiti; warm stellen dati greti; beiseite stellen dati na stran; eine Aufgabe stellen naložiti/zastaviti nalogo; eine Diagnose stellen postaviti diagnozo; Ersatz stellen dati nadomestilo/nadomestek; Fallen stellen nastavljati pasti ( tudi figurativ ); eine Forderung stellen zahtevati; ein Frage stellen postaviti vprašanje, vprašati; eine Kaution stellen plačati varščino/kavcijo; auf sich selbst gestellt sein biti odvisen od svojih sposobnosti;
hinter: sich stellen hinter podpirati (kaj, koga);
in: in Abrede stellen zanikati; in Frage stellen postaviti pod vprašaj; in Rechnung stellen zaračunati;
mit: sich gut stellen mit biti v dobrih odnosih z;
unter: unter Anklage stellen (für) obtožiti (česa); unter Aufsicht stellen odrediti nadzor (za), začeti nadzorovati; unter Beweis stellen dokazovati, dokazati; unter Strafe stellen prepovedati (pod kaznijo);
vor: vor Gericht stellen postaviti pred sodišče; sich stellen vor jemanden braniti koga, ščititi koga;
zu: sich stellen zu einer Sache, jemandem imeti ... odnos do;
zur: zur Auswahl stellen dati na izbiro; zur Debatte stellen dati na dnevni red (kaj), sprožiti razpravo (o); zur Rede stellen klicati na odgovornost/zagovor; zur Seite stellen postaviti ob stran, dati pomoč; zur Verfügung stellen dati na razpolago - stick1 [stik]
1. samostalnik
palica, gorjača, sprehajalna palica; prot, šiba; bat, kij; držalo, držaj, toporišče, nasadilo; steblo, kocen
glasba dirigentska paličica, taktirka; tablica (čokolade)
navtika, hudomušno jambor
tisk vrstičnik
sleng revolver
množina protje, šibje, polena (kot kurivo)
figurativno, pogovorno dolgočasnež, sitnež
britanska angleščina, sleng lomilno orodje, lomilka
in a cleft stick v precepu, v škripcih
a few sticks of furniture nekaj kosov pohištva
any stick to beat a dog figurativno pretveza se hitro najde, sovraštvo ne izbira sredstev
the big stick ameriško, sleng politika grožnje z vojno drugi državi
as cross as two sticks figurativno pasje slabe volje
drum stick paličica za bobnanje
broom stick držaj metle
fiddle stick lok
gold stick zlata palica (ali njen nosilec), ki jo nosi polkovnik garde ob svečanih prilikah
riding on a stick broom jahanje (čarovnic) na metli
single stick lesena palica s ščitkom za roko (pri mečevanju)
sword stick votla palica, v kateri je bodalo
walking stick sprehajalna palica
the wrong end of the stick figurativno neugoden položaj; popačeno poročilo
to be beaten with one's own stick biti tepen z lastno palico, sam sebi jamo izkopati
to be in a cleft stick biti v precepu, v škripcih, v brezizhodnem položaju
it is easy to find a stick to beat a dog figurativno lahko je najti pretvezo
to cut one's stick sleng popihati jo, oditi
to get hold of the wrong end of the stick figurativno napačno (kaj) razumeti
to give a boy a stick šibati dečka
to pick up sticks pobirati vejevje (za kurjavo)
he wants the stick figurativno on potrebuje palico (batine)
2. prehodni glagol
podpreti (rastlino) s palico
tisk (po)staviti črke - stik1 moški spol (-a …)
1. (dotik) die Berührung, die Tuchfühlung, (navezava) der [Anschluß] Anschluss
2. der Kontakt (telesni Körperkontakt)
stiki množina Kontakte množina
|
navezovanje stikov die Fühlungnahme
ki ima težave pri navezovanju stikov kontaktgestört
negovanje stikov die Kontaktpflege
nezmožen/nesposoben za navezovanje stikov kontaktunfähig
nezmožnost navezovanja stikov die Kontaktunfähigkeit, omejena zmožnost: die Kontaktarmut
pomanjkanje stikov die Kontaktarmut
poskus navezave stika der Annäherungsversuch
prepoved/preprečitev stikov die Kontaktsperre
težava pri navezovanju stikov die Kontaktschwierigkeit
zavrtost v navezovanju stikov die Kontaktschwäche
zavrt v navezovanju stikov kontaktschwach
bati se stikov/izogibati se stikom kontaktscheu sein
navezati stike z in Verbindung treten mit, Kontakt aufnehmen mit
ki rad navezuje stike kontaktfreudig
ki nerad navezuje stike kontaktscheu, kontaktarm
odprtost za stike die Kontaktfähigkeit, Kontaktbereitschaft
odprt za stike kontaktfähig
pogrešati stike unter Kontaktmangel leiden
prekiniti stike z brechen mit, [Schluß] Schluss machen mit
priti v stik z in Berührung kommen mit
spraviti v stik z in Berührung bringen mit
stopiti v stik z/vzpostaviti stike z Kontakt aufnehmen mit, Kontakte herstellen mit
vzpostavljanje/navezovanje stika die Kontaktaufnahme
biti v stiku in Verbindung sein, Tuchfühlung haben mit, in Kontakt stehen mit
ostati v stik in Verbindung bleiben, (ne prekiniti pogovorov) im Gespräch bleiben, s stroko: die Fühlung nicht verlieren
v osebnem stiku von Mensch zu Mensch ➞ → stiki z javnostjo - stík contact; connection, connexion; touch; relation; juncture
brez stíka z out of touch with
kratek stík (elektrika) short circuit
prijateljski (trgovski, tesni) stíki friendly (commercial, close) relations pl
biti v tesnem stíku z to be in close touch with
biti v stalnem stíku z to keep in touch with
izgubiti stík z to lose touch with
navezati poslovne stíke z to establish business contacts with
priti v stík z to come into contact with, to get in touch with
navezati stík to establish a connection, to make contact
imeti stíke z to be in contact with
stopiti v stíke z to enter into relations with, to enter into connection with
pretrgati stík to break contact, to cut a connection
pospeševati stíke to promote (ali to foster) relations
spraviti koga v stík z to put someone in touch with (ali in contact with)
vzdrževati prijateljske stíke z to entertain (ali to maintain) friendly relations with
ne biti več v stíku z to be out of touch with
kdaj si stopil v stík z njim? when did you contact him?, when did you get in touch with him? - stík contact moški spol , jonction ženski spol , connexion ženski spol , liaison ženski spol , accouplement moški spol
cevni stik raccord moški spol de tube
kratek stik (elektrika) court-circuit moški spol
zemeljski stik (elektrika) contact à la terre, court-circuit à la terre, mise ženski spol à la terre
zvezdni stik connexion en étoile
biti v stiku s kom être en contact (ali en rapport, en liaison, en communication, en relations) avec quelqu'un
navezati stike s kom se mettre en relations (ali en communication, en contact, en rapport, en liaison) avec quelqu'un
stopiti v stik s kom entrer en relations (ali en rapport, en communication, en contact) avec quelqu'un, prendre contact avec quelqu'un, familiarno contacter quelqu'un
vzpostaviti stik établir la liaison (ali une communication, des contacts) - stík (-a) m
1. contatto:
stik med žicama contatto tra due fili
prepovedati stik z bolnikom proibire qualsiasi contatto col malato
2. (mesto, kjer se stika) punto di contatto
3. elektr. contatto; circuito:
prekiniti stik interrompere il contatto
kratki stik corto circuito
4. contatto, rapporto, relazione; incontro:
gospodarski, kulturni, politični stiki rapporti economici, culturali, politici
biti s kom v osebnih, poslovnih avere rapporti personali, d'affari con qcn.
biti s kom v pismenih stikih essere in rapporto epistolare, in corrispondenza con qcn.
vtisi ob prvem stiku impressioni riportate al primo incontro
5. lit.
polni stik rima
samoglasniški stik assonanza
soglasniški stik allitterazione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
imeti radarski stik avere un collegamento radar
biti v tesnem stiku s kom, čim essere in stretto rapporto con qcn.
priti v stik s kom, čim imparare a conoscere qcn., qcs.
biti v stiku essere a contatto con
voj. stik s sovražnikom agganciamento - stík contacto m (tudi el)
kratek stik (el) cortocircuito m
menjalni stik contacto intermitente
zemeljski stik contacto a tierra
biti v stiku z estar en contacto con
navezati stike z ponerse en contacto con
spraviti v stik poner en contacto
stopiti v stik z entrar en contacto (ali en relación) con
vzpostaviti (prekiniti) stik z establecer (interrumpir) el contacto con - stīpendium -iī, n (iz *stip[i]-pendium: stĭps in pendĕre denar odtehtati (odtehtavati)) stīpendium torej = odtehtavanje denarja, odtehtani denar; od tod
1. = aes militare mezda, plačilo za vojaško službo (vojaščino), vojaška plača; v Rimu so jo vpeljali l. 406: Varr., Iust., Amm., stipendium militare L., Plin. ali militum Cu., militum stipendia Plin., stipendium duum mensum Cu., stipendiorum solutio Iust., cum stipendium ab legionibus flagitaretur C., alicui (militibus, equitibus, exercitui) stipendium dare L., Brutus in Ci. ep., C. ali numerare Ci. ali exsolvere L., Lamp. ali persolvere Ci. ep., idem (sc. senatus) … victorem exercitum stipendio adfecit Ci., stipendium alicui decernere Ci. ep. ali constituere Q., modum (količino, vsoto) stipendii sibi ipsi constituere conati sunt Vell., stipendium accipere L., fraudare ali avertere C. poneveriti (poneverjati), ukrasti, (i)zmakniti, augere C., stipendium (stipendia) merere ali mereri vojaško mezdo (za)služiti, služiti v vojski, opravljati vojaško službo, biti v vojaški službi: primum stipendium meruit annorum decem septemque N., si statim stipendia mereri coeperamus Ci., auxiliaria stipendia mereri T. služiti pri pomožnih četah, služiti v pomožnih enotah, stipendiis honestis militare Eutr. v vojski imeti imenitno mesto (visok položaj), v vojski imeti visok čin.
2. meton.
a) vojna služba, vojaška služba, vojaška kariera, vojaščina: homo nullius stipendii S. ki ni nikdar služil vojske (v vojski), ki ni bil nikoli vojak, sextus decimus stipendii annus T.; večinoma v pl.: Vell. idr., finis stipendiorum Ci., partem militum, qui iam stipendiis confecti (po drugih confectis) erant, dimisit Ci., stipendia facere S. kot vojak služiti, opravljati vojaško (vojno) službo, cum stipendia … faciebatis L., cum stipendia pedibus (peš, kot pešec, v pehoti) propter paupertatem fecisset L., emerita stipendia S., L. doslužena vojaščina, končan vojaški rok, končana vojaška služba, fortissimae militiae stipendia emeritus Val. Max. zelo pogumno dosluživši vojaško službo, decimum annum dilectibus stipendiis se exhaustos esse L., stipendia implere L. epit., explere T., castrensibus stipendiis imbui Plin. iun. učiti se (vojaške) službe v (vojaškem) taboru (ostrogu); pren.: tamquam emeritis stipendiis libidinis, ambitionis … Ci. tako rekoč dosluživši pri … , plurium velut emeritis annorum stipendiis Col., functus omnibus humanae vitae stipendiis Sen. ph.
b) occ. posamezno službeno leto, leto službe, vojno leto, vojni pohod: octavo iam stipendio Hirt., si in singulis stipendiis is ad hostes exuvias dabit Pl., multa (minima) stipendia habere L., plurimorum stipendiorum milites L., stipendia alicuius numerare L., Iust., septem et viginti enumerare stipendia L., stipendiis duobus ter et vicies vulneratus est Plin., missionem dare vicena stipendia meritis T., quadragena stipendia senes tolerent T., quadragesimum id stipendium Caecina parendi aut imperitandi habebat T. štirideseto leto je služil Cecina deloma kot podrejeni, deloma kot poveljujoči.
c) metaf. služba nasploh: rex, cui (sc. Hercules) duodecim stipendia debebat Iust. ki mu je bil zavezan opraviti 12 služb (del, nalog).
3. davek, dajatev, dača, carina, tribút, kontribúcija, starejše dan (f): Enn. ap. Varr., Iust., Amm. idr., stipendium pendere C., L., stipendia pendere S., stipendium solvere L., stipendium capere (sc. se) iure belli, quod victores victis imponere consuerint C., stipendium imponere (sc. alicui) C., L., argentum in stipendium imponere L., stipendium conferre L., Vell., exigere L., remittere L., stipendio liberari C., de stipendio recusare C., iis (sc. virginibus Vestae) … stipendium de publico statuit L. dohodke; metaf.
a) nasploh dajatev: dira ferens stipendia tauro (= Minotauro) Cat.
b) pomoč, podpora, „štipendija“: alii aliquod stipendium nostro studio contulerunt Col.
c) kazen, pokora: quod me manet stipendium? … iussas cum fide poenas luam H. - stisk|a ženski spol (-e …) die Not (časovna Terminnot, Zeitnot, denarna Geldnot, smrtna Todesnot, stanovanjska Wohnungsnot, z vodo Wassernot), die Notlage, der Notzustand, die Notsituation; (pomanjkanje) die Knappheit, die Verknappung
denarna stiska die Geldklemme
duševna stiska die Seelenqual, Seelenangst
v stiski in Not
družina v stiski die Problemfamilie
klic v duševni stiski die Telefonseelsorge, das Sorgentelefon
krik v smrtni stiski der Todesschrei
laž v stiski die Notlüge
pravica v stiski das Notrecht
rešitev v stiski die Notlösung
ki je v stiski (pomanjkanju) [notleidend] Not leidend
biti v stiski in Not sein, sich in einer Bedrängnis befinden, v časovni: in Druck sein
biti v denarni stiski in in Geldnot sein
biti v stiski za in Verlegenheit sein
(denarni in Geldverlegenheit sein)
priti v stisko in Bedrängnis/Not geraten - stíska distress; need; pinch, scrape; straits pl; emergency; figurativno hot water
v stíski za denar pogovorno strapped for cash, short of the ready, broke, stony-broke
denarna stíska straitened circumstances pl
v hudi stíski with one's back to the wall
v stíski in an emergency, in a scrape
biti v stíski to be in need, to be in a tough spot
ona je v hudi stíski she is in great distress
je v hudi stíski za denar he is hard pressed for money
v stíski smo s časom we are pressed for time
izvleči se iz stíske to get out of a scrape
spraviti koga v stísko to put someone in a tight spot
v hudi stíski so (pogovorno) they are hard up (ali in a tight spot); they are in hot water
čutiti stísko to feel the pinch
priti v stísko to get into a scrape
pomagati prijatelju iz stíske (figurativno) to help a lame dog over a stile
v stíski spoznaš prijatelja a friend in need is a friend indeed - stíska embarras moški spol , gêne ženski spol , situation fâcheuse (ali embarrassante) , nécessité ženski spol , pénurie ženski spol , détresse ženski spol , indigence ženski spol , dénûment moški spol , misére moški spol
denarna stiska manque moški spol (ali disette ženski spol, pénurie ženski spol) d'argent, embarras d'argent (ali pécuniaire, financier), gêne ženski spol
duševna stiska affliction ženski spol, angoisse ženski spol, tribulation ženski spol
stanovanjska stiska crise ženski spol du logement, manque moški spol (ali pénurie ženski spol) de logements
velika stiska (gneča) presse ženski spol, foule moški spol
biti v stiski être dans l'embarras (ali dans la gêne), se trouver dans le besoin (ali la misére)
pomagati komu iz stiske tirer quelqu'un d'embarras (ali d'affaire, familiarno du pétrin)