Franja

éperdument [-mɑ̃] adverbe noro; strastno, silno; popolnoma

être éperdument amoureux biti strastno zaljubljen
je m'en moque éperdument še malo mi ni mar za to

ephippium -ī, n (gr. ἐφίππιον) jezdna plahta, sedlo: Varr., Ci., Ap., Gell., ephippiis uti C.; preg.: optat ephippia bos H. vprežna žival si želi sedla, t.j. ni zadovoljna s svojo usodo. Od tod adj. ephippiātus 3 osedlan: equites C. jezdeci na osedlanih konjih.

Epicūrus -ī, m (Ἐπίκουρος) Epikur, sloveči grški filozof, roj. l. 342 v Samosu na otoku Samosu, umrl l. 270, ustanovitelj filozofske (epikurejske) šole, ki je imela užitek (ἡδονή, voluptas) za najvišjo dobrino ter ni priznavala nesmrtnosti duše in vplivanja bogov na svet in človeštvo: Pr., Q., Iuv., T., hoc Epicurus in voluptate ponit, quod summum bonum esse vult Ci., Epicuri de grege porcus H. (šalj.). Od tod adj. Epicūrēus 3 (Ἐπικούρειος) Epikurov, epikurski: doloris medicamenta illa Epicurea Ci. ep., secta Suet. Subst.

1. Epicūrēī -ōrum, m epikurejci, Epikurovi učenci, pristaši: Ci.; pren. = nasladneži, pohotniki: Sen. ph.

2. Epicūrēa -ae, f (sc. secta) Epikurova ločina, šola: Porph.

epidemija samostalnik
1. (hitro širjenje bolezni) ▸ járvány, epidémiaZadnja velika epidemija kuge v Evropi je bila leta 1666. ▸ Európában az utolsó nagy pestisjárvány 1666-ban volt.
Epidemija virusa HIV in bolezni aids dosega globalne razsežnosti in je v zelo dinamičnem porastu. ▸ A HIV-járvány és az AIDS-betegség globális méreteket öltött és igen dinamikusan terjed.
Leta 1781 so imeli hudo epidemijo, naslednjih petdeset let ošpic na teh otokih ni bilo. ▸ 1781-ben súlyos járvány pusztított, a következő fél évszázadban viszont ezeken a szigeteken nem ütötte fel a fejét a kanyaró.
Dež in vlaga v slabih higienskih razmerah sta že skoraj zagotovilo za bolezni in izbruhe epidemij. ▸ Az eső és a nedvesség a rossz higiéniai körülmények között már majdnem garanciát jelent betegségek elterjedésére és járványok kirobbanására.
Med epidemijo kuge je umrlo kar 123 ljudi. ▸ A pestisjárványban 123 ember hunyt el.
V preteklosti, še ne tako davno, je med epidemijami gripe umrlo na tisoče ljudi. ▸ A múltban, nem is olyan régen az influenzajárványokban többezer ember hunyt el.
Sopomenke: izbruh
Povezane iztočnice: hidrična epidemija

2. (hiter porast česa) ▸ epidémia, járvány
Toda Kitajska korupcije, ki se kot epidemija širi po državi, očitno nikakor ne more izkoreniniti. ▸ Világos azonban, hogy Kína a korrupciót, amely országszerte járványszerűen terjed, sehogy sem tudja visszaszorítani.
Leta 1980 se je zahodni svet soočal s pravo epidemijo odvisnosti od heroina. ▸ kontrastivno zanimivo 1980-ban a nyugati világnak a járványszerűen terjedő heroinfüggőséggel kellett szembenéznie.
Sopomenke: izbruh

épine [epin] féminin trn; trnov grm; bodica; (gorski) greben; pluriel, figuré težave, neprijeten položaj

épine blanche glog
épine dorsale hrbtenica
épine noire trnuljica
épine-vinette féminin česmin
courber l'épine ponižati se
s'égratigner avec une épine oprasniti se ob trnu
s'enfoncer une épine dans le pied zadreti si trn v nogo
être sur des épines biti kot na žerjavici, sedeti ko na trnih
marcher sur des épines (figuré) biti v škripcih
tirer, enlever une épine du pied (figuré) odstraniti težavo, zapreko s poti (à quelqu'un komu)
il n'y a pas de roses sans épines (proverbe) ni rože brez trna

éprouver [epruve] verbe transitif preizkusiti; poskusiti, preskušati; figuré prizadeti; pretrpeti, skusiti, (ob)čutiti; doživeti, biti izpostavljen (quelque chose čemu)

la perte de son père l'a bien éprouvé očetova smrt ga je zelo priza-dela
éprouver de l'affection, de l'amour pour quelqu'un občutiti nagnjenje, ljubezen do koga
éprouver de la honte, un regret, un besoin, un désir občutiti sram(oto), obžalovanje, potrebo, željo
éprouver une déception doživeti razočaranje
éprouver des difficultés de paiement zabresti v plačilne težave
éprouver de l'étonnement biti začuden, začuditi se
éprouver les joies de quelqu'un skupaj s kom se veseliti
éprouver des malheurs doživeti, imeti nesrečo
éprouver des pertes pretrpeti, imeti izgube
il a éprouvé, à ses dépens, qu'on ne pouvait se fier à eux skusil je na lastni koži, da jim ni mogoče zaupati

ērba f bot.

1. trava:
erba amara navadni vratič (Tanacetum vulgare)
erba angelica angelski koren (Angelica silvestre)
erba benedetta navadna sretena (Geum urbanum)
erba medica, erba spagna lucerna (Hedicago sativa)
erba saetta vodni orešek (Sagittaria sagittifolia)
erba strega enoletni golšec (Mercurialis annua)
punto erba obrt stebelni vbod
in erba v klici
dottore in erba bodoči doktor
fare l'erba kositi travo
fare d'ogni erba un fascio pren. metati vse v isti koš
dare l'erba trastullo a qcn. pren. z lepimi besedami koga pitati
questo non è l'erba del tuo orto pren. to ni zraslo na tvojem zelniku
non sono più dell'erba d'oggi pren. nisem danes na svet prišel
campa, cavallo mio, che l'erba cresce tvoja obljuba je zimska odjuga
PREGOVORI: l'erba del vicino è sempre più verde preg. trava na sosedovem vrtu je zmeraj bolj zelena

2.
erbe pl. zelenjava:
piazza delle erbe zelenjavna tržnica
erbe aromatiche dišave
erbe medicinali zdravilna zelišča

3. žarg. trava (marihuana, hašiš)

ergā, praep. z acc., ki mu jo Kom. pogosto zapostavljajo (gl. ergō)

1. (krajevno) proti, v bližini koga ali česa: nostras erga aedes Pl., Sura, quae med erga aedes habet Pl. tja proti meni, machinamenta … erga regiam capitis constituta esse Ap.

2. v povezavi z, glede na, do, za; v klas. lat. le v dobrem pomenu: Iuv., Plin. iun., benevolum erga se Pl., erga me merita est Pl., erga nos, me erga, te erga, amicum erga Pl., se erga Ter., ut erga duces satis gratus iudicarer Ci., summo erga vos amore Ci. iz … ljubezni do vas, Milonis erga me merita Ci. zasluge zame, qua pietate erga deos immortalīs ese soleant Ci., fides erga plebem Romanum Ci., perpetuā erga populum Romanum fide C., fides erga Athenienses N., nullum erga me benevolentiae pignus Cu., tua erga me munera (storitve) T., suprema erga memoriam filii sui munia (dolžnosti) T. Poznejši pisci rabijo besedo
a) splošno: erga sua bona satis cautus Cu. glede na svojo korist, ea prima Tiberio erga pecuniam alienam diligentia fuit T., anxii erga Seianum T.
b) v slabem pomenu = contrā, proti, zoper: si quid med erga falsum dixeris Pl., quae numquam quidquam erga me commerita est (ni … zakrivila) Ter., erga eum odium N., erga eum invidia T., fastu erga epulas T., alienato erga Vespasianum animo T.

ērigō -ere -rēxī -rēctum (ē in regere)

1. pokonci postaviti (postavljati), (po)vzdigniti ([po]vzdigati): iacentem Cu., haerentem Val. Fl., arborem Ci., mālum de nave V., scalas ad moenia L. prisloniti, natura hominem erexit Ci. je dala človeku pokončno postavo, hominem sic erexit H. je pokonci spravil, je vzbudil, erigere oculos Ci. dvigniti (dvigati), odpreti (odpirati), aurīs Ci., ali aures Sen. ph., Aug. na ušesa vleči, ušesa nastavljati, caput Lucr., vultum ad spectacula Iuv., geminos crinibus anguīs V., membra cubili Sil., digitum, manus ad tectum Q., nubem pulveris Amm., undantem glomerato pulvere nubem Sil., tenebras T. storiti, napraviti; refl.: se erigere in med.: erigi pokonci postaviti se, vzravnati se, vzdigniti (vzdigovati) se: neque … erigere sese aut sublevare possunt C., conituntur pueri, ut sese erigant Ci., ad hoc se Romanus … induperator erexit Iuv.; erigi in auras O., sub auras V., in ungues, in digitos Q., ali protinus in pedes suos Lact., toro Val. Fl., pisces erecti Col. ne plosko ležeče, erecta comam (grški acc.) Sil.

2. occ.
a) zgradbe (pokonci) postaviti (postavljati), izpelj(ev)ati, (se)zidati, (z)graditi: Plin. iun., Amm., turres C., Cu., Fl., pyram ad auras V., donec erecta in arcem via est L. dokler ni bila speljana pot, erigere pontem Cu. most narediti, aras Cu., Val. Fl., Iuv., villas Iuv., sepulcrum, tuguria T., castra T. tabor postaviti, montes Lact. (na)grmaditi; pesn.: erigere undas V. valove kopičiti, Charybdis fluctūs sub auras erigit V. meče, bruha kvišku, scopulos et viscera montis erigit eructans V. kopiči bruhajoč, alnos solo erigere V.; med. = dvigati (dvigovati) se: fumus ad sidera erigitur V., pontus fluctibus erigitur O. se valovi in peni; poseb. o krajih: insula Sicanium iuxta latus … erigitur V. otok se dviguje, quidquid silvarum ac montium erigitur T. kar se gozdnatega gorovja dviga, petra in metae modum erecta est Cu. skala se dviga kakor koničast steber.
b) voj. (moštvo, vojake) odvesti gor na … , pomakniti na … , tudi = postaviti, razpostaviti: agmen in primos clivos, in adversum collem, in tumulum L., agmen in collem Sil., aciem in collem T.; tudi: gradum erigere Sil. kvišku stopati.

3. pren. tolažiti, potolažiti, (o)hrabriti, opogumiti, osrčiti (osrčevati): Val. Fl., Plin. iun., Iust., Fl., animum demissum erigere Ci., adflictum erexit Ci., erigere provinciam Ci., quin tuis litteris se magis etiam erexit Ci. ep., populus ad spem recuperandae libertatis erectus Ci., quae contumelia eum non fregit, sed erexit N., erigere populos ad cupidinem fortunae novae L., postquam nihil esse periculi sensimus, erigimur H., animos ad spem adventus eius erigere Cu., liberius dolor erigi coepit V. žalost se je začela očitneje kazati, ad (in) spem erectus T.; pesn.: erigere iras Sil. (po)večati; occ.: koga pozornega, pazljivega storiti: erigite aurīs mentīsque vestras (zevgmata) Ci. poslušajte in pazite, erigere animum ad audiendum Ci. duha usmeriti na (pazljivo) poslušanje, aculeos severitatis in rem Ci. obrniti, haec res senatum erexit L. to je vzbudilo pozornost starešinstva. — Od tod adj. pt. pf. ērēctus 3

1. pokonci stoječ, pokončen, raven: Val. Fl., Iuv., Sil, idr., prorae admodum erectae C., erigere status Ci., quae (providentia naturae) primum eos (homines) … celsos et erectos constituit Ci., erectus vultus O., vultus erectior Q., erecta petra Cu., erectus incessus T., erectissima proceritudo obeliscorum Iul. Val.

2. pren. (v dobrem pomenu) vzvišen, visok, velikodušen: magnus animus et erectus Ci., animus celsus et erectus Ci., animus altus et erectus Auct. b. Afr.; liber et erectus H., sublime et erectum ingenium T., erecto animo T.; neutr. pl. subst.: acria illa et erecta Plin. iun. tista ognjevita in vznesena mesta; (v slabem pomenu) prevzeten, ohol: orator Ci.; occ.
a) pazljiv, pozoren, z napeto pozornostjo pričakujoč: Iust., Amm., iudices Ci., studium in legendo Ci. ep., vos … erectos ad libertatem reciperandam cohortabor Ci., cum civitas in foro exspectatione erecta staret L., erecti animi in expeditionem belli L., mens circa studia erecta Q., quo essent ad agendum erectiores Q., erecta studia in eum T., animi erecti Plin. iun.
b) veder, čil, živ(ahen), pogumen, srčen: Iust., Amm., alacri animo et erecto Ci., nunc vero multo sum erectior, quod … Ci., si quis paulo est erectior Ci., ingenii mobilis et erecti Sen. ph., hoc vultu sumus erecti, hoc summissi Q., erectis animis T.; z gen.: erectus animi Sil. od srčnosti vnet; adv. le v komp. ērēctius srčneje, prostodušneje: erectius iudicare Gell., erectius ire, reviviscere, loqui Amm.

Ermangelung: in Ermangelung ker ni

ermeßbar, ermessbar: es ist (nicht/kaum) ermeßbar je/ni mogoče presoditi

erreur [ɛrœr] féminin zmota, pomota, pogrešek, napaka; pluriel, figuré zablode

par erreur pomotoma
sauf erreur če se ne motim
erreur de calcul računska napaka
erreur de date napačno datiranje
erreur d'écriture, de plume pismena pomota
erreur de justice justična, sodna pomota
erreur de nom, sur la personne zamenjava, pomota v imenu, v osebi
erreur typographique, d'impression tiskovna pomota
liste féminin d'erreurs seznam napak, pomot
commettre, faire une erreur zmotiti se
vous faites erreur motite se
être dans l'erreur biti v zmoti, imeti napačen vtis
l'homme est sujet à l'erreur motiti se je človeško
faire erreur sur quelque chose (z)motiti se o čem
faire une erreur napraviti napako
induire quelqu'un en erreur zavesti koga v smoto
rectifier, relever une erreur popraviti pomoto, pogrešek, napako
revenir de son erreur uvideti, spoznati svojo zmoto
tirer quelqu'un d'erreur poučiti koga o zmoti, pojasniti mu zmoto
il n'y a pas d'erreur (familier) čisto gotovo
erreur n'est pus compfe (formula) računska napaka ni (bila) namerna

erschwingen^*: erschwingen können moči si privoščiti (ich kann das nicht erschwingen: tega si ne morem privoščiti/to ni dosegljivo zame)

ērudiō -īre -īvī (-iī) -ītum (ē in rudis) „surovosti rešiti (reševati) koga“ = učiti, poučiti (poučevati), prosvetiti, omikati, izobraziti (izobraževati): iuventutem Ci., studiosos discendi erudire atque docere Ci., genitor non ita me erudivit V., erudire iuvenes, erudivi in scholis Q., tirones neque in ludo … erudiebat Suet. ni dajal učiti; z abl.: erudire iuventutem laboribus Ci., quem omni disciplina militari erudivit N. je izobrazil v vseh vojaških strokah, optimis artibus eruditus N. poučen v najodličnejših vedah, omnibus doctrinis … filium erudivit N., principium filios liberalibus studiis er. T.; s praep.: erudire aliquem in iure civili Ci., litterae, quae me erudiant de omni re publica Ci. ep., eos (filios) … erudire ad maiorum instituta … debuisti Ci., in assentationem nimiam eruditi Amm. navajeni na … ; pesn. kakor docere z dvojnim acc.: prolem … damnosas erudit artes O., nec me tantum Tritonia cursūs erudiit Val. Fl., quae te leges … erudiit genetrix Stat., ad erudiendum iustitiam iuventutem Aug.; v pass. z acc. rei: qui … Graecas res eruditi erant Gell., sacrorum ritūs eruditus Amm.; z inf.: Plin., illa (Pallas) etiam stantīs radio percurrere telas erudit O., an tristia vincla … non erudiunt componere mentem? Sil.; z ACI: Ci. ep. (ad Q. fratrem I, 1, 3, 10); z odvisnim vprašanjem: quā possint, erudit, arte capi O.; abs.: nam est difficile erudire Varr., Athenas erudiendi gratiā missus Iust.; pren. s stvarnimi obj.: ut flerent, oculos erudiere suos O., erudit admotas ipse capillus acūs O. uči igle držati se, liberalibus disciplinis … indolem iuvenis erudire Vell., erudire toreuticen Plin. — Pogosto adj. pt. pf. ērudītus 3 učen, izobražen, izvéden, mnogoveden, vešč česa, izurjen: artibus eruditi Ci., litteris eruditior Ci., homo … disciplinā iuris civilis eruditissimus Ci., disciplinā erudita Corinthus Corn.; z gen.: eruditus legis Hier.; s praep.: iam eruditior ad laedendum, eruditior iam in sceleribus Amm.; z inf.: eruditus utilia honestis miscere T.; adv. le v komp. in superl.: eruditius disputare Ci., litteris tuis eruditissime scriptis Ci., illud eruditius quaeritur, an … Q., eruditissime … dicere Plin. iun.; subst. ērudītī -ōrum, m strokovnjaki: Ci. idr.; pren. (o stvareh) posvečen, olikan, tenek = izglajen, uglajen: saecula, tempora Ci., aures Ci. tenka, oratio Ci. učen jezik, palata Col., manus Sen. ph. spretna, luxus (enalaga) T.

ese, esa, eso (samostojno; ése, ésa) ta, ta, to; oni, ona, ono

ese mismo prav isti
en ésa tam(kaj), v vašem mestu (kraju)
ésa sí que es buena ta je res dobra!
¡ni por ésas! nikakor!
eso sí to pač, seveda
eso mismo seveda
en eso de... na področju
por eso zato
¡nada de eso! nikakor ne!
¿y eso? kako to?
¿cómo va esa salud? kako je z zdravjem? kako vam gre?
no por eso nič manj, pri vsem tem

escape² [iskéip]

1. neprehodni glagol
zbežati, izpuhtevati, izhlapevati, izginiti; rešiti se; podivjati (rastlina)

2. prehodni glagol
izogibati se komu, uiti

your point escapes me kaj ste hoteli reči?, ne razumem vas
to make one's escape zbežati
it escapes notice nihče ni opazil
it escapes me (ali my memory) ne morem se spomniti
the name escaped me ime sem pozabil

esperanza ženski spol up, upanje, nada, pričakovanje

esperanza infundada neutemeljeno upanje
contra toda esperanza proti vsemu pričakovanju
en estado de buena esperanza noseča (ženska)
dar esperanza(s) upanje dajati
frustrar la esperanza uničiti upanje
infundir esperanza vlivati upanje
llenar la esperanza izpolniti pričakovanje; ugodno se izteči
¡qué esperanza! (Am) kakšna ideja! ni govora!
Cabo de Buena Esperanza Rtič dobrega upanja
alentar esperanzas vdajati se upanju
alimentarse de esperanzas vdajati se praznemu upanju
responder a las esperanzas izpolniti upanja
superar las esperanzas preseči upanja
un joven de esperanzas nadobuden mladenič

ēssere^*1

A) v. intr. (pres. sono)

1. biti, obstajati:
Dio è Bog je
Dio non è Boga ni
bisogna prendere la vita com'è življenje je treba jemati tako, kot je
non ci (vi) sono uomini perfetti popolnih ljudi ni

2. živeti:
c'era una volta živel je nekoč
Carlo Rizzi del fu Giuseppe pravo Karlo Rizzi, sin pokojnega Jožefa

3. biti, zgoditi se:
sarà quel che sarà kar bo, pa bo
che sarà di me? kaj bo z mano?
che ne è stato di Pietro? kaj se je zgodilo s Petrom?

4. biti, priti:
fra due ore siamo in città v dveh urah smo v mestu
un attimo e sono da lei samo trenutek, prosim, pa bom pri vas
ci siamo! zdaj pa zares! tu smo!
ci sei? pren. pog. jasno?

5. biti; nahajati se, živeti v:
allora, sei del numero anche tu? no, ali greš zraven?
essere al sicuro biti na varnem
essere nei guai biti v škripcih
siamo alle solite! pa smo spet tam!
essere altrove pren. biti raztresen, biti odsoten
che ora è? koliko je ura?
da qui a casa ci sono due chilometri od tod do doma sta dva kilometra

6. biti (kot kopulativni glagol):
la balena è un mammifero kit je sesalec
come se niente fosse meni nič tebi nič

7. pog. tehtati:
il pane è un chilo kruha je kilogram, kruh tehta en kilogram; pog. stati:
quanto è in tutto? sono circa diecimila lire koliko je (znese) vse skupaj? približno deset tisoč lir bo

B) (v raznih predložnih zvezah)

1. (s predlogi in, di, da za označevanje pripadnosti, izvora, snovi)
essere in buono, in cattivo stato biti v dobrem, slabem stanju
essere in gran numero biti v velikem številu
essere in forse, in dubbio biti v dvomu
se fossi in lui če bi bil na njegovem mestu
essere di cattivo umore biti slabo razpoložen
essere di turno biti na vrsti
essere di Trieste biti iz Trsta
questo non è da voi to vam ni podobno
essere di ritorno vračati se
essere da più, da meno več, manj veljati

2. (s predlogom da, a označuje nujnost, možnost, koristnost česa)
è difficile da spiegare, è difficile a spiegarsi težko je to razložiti
è facile da dire, è facile a dirsi lahko je to reči
non c'è nulla da dire ni kaj reči
c'è da piangere človek bi se zjokal

3. (s predlogom per in z nedoločnikom glagola označuje skorajšnje dejanje)
siamo per lasciare la città na tem smo, da zapustimo mesto

4. (s predlogom per omejuje vrednost izraza, ki sledi)
per essere direttore è molto democratico za direktorja je zelo demokratičen
per essere intelligente, lo è inteligenten je, ni kaj

5. v. intr. impers.
è caldo, freddo toplo je, mrzlo je
è come tu dici tako je, kot praviš
beh, sa com'è no, saj veste, kako je s takimi stvarmi

estar* biti, stanovati, nahajati se, počutiti se; tikati se, zadevati; pristojati; razumeti

estar en casa biti doma
estar bueno (bien) dobro se počutiti
estar mal slabo se počutiti
estoy mejor bolje mi gre
¿cómo está V.? ¿qué tal está V.? kako se imate?
estar a sus anchas prijetno se počutiti
estar a oscuras niti pojma ne imeti (o)
estar de más, estar de sobra biti odveč(en)
¡está bien! že dobro! bomo že videli!
estar verde biti nezrel
estar de ver biti zanimiv
eso le está a él to je njegova stvar, to se njega tiče
¡está de Dios! to je v božjih rokah
el traje le está bien obleka mu dobro pristoja
¿está V.? razumete? ste razumeli?
ya estoy zdaj razumem, sedaj mi je jasno!; sem že gotov
¿estamos? smo razumeli? ali nimam prav?
¡ya está! gotovo! končano!
¡está la comida! jed je servirana!
estar leyendo (v tem trenutku) brati
estar agonizando umirati
la coche tiene que estar llegando avto mora vsak hip priti
¡lo estoy viendo! to je jasno!
está probado dokazano je
el alumno está examinado učenec je (že) izprašan
estar acostado ležati
estar derecho, estar de pie stati (stojim)
estar sentado sedeti
las patatas están a tres pesetas krompir je po tri pesete
las dos están a caer ura bo vsak čas bila dve
estar a matar (con) biti v smrtnem sovraštvu (z)
estar a todo na vse paziti, vso odgovornost prevzeti
estar a punto biti pripravljen, biti gotov (jed)
estamos a tiempo imamo (ravno) še čas
estoy con él stanujem pri njem
enseguida estoy con V. takoj sem Vam na voljo! le malo potrpljenja, prosim!
estoy mal con él skregan sem z njim
estoy con fiebre imam vročino
estar con las manos vacías sem brez dela
estar de partida biti pripravljen za odhod
estar de viaje biti na potovanju
estar de aprendiz bili vajenec
estar de parto biti na porodu
estar de 5 meses biti v 5. mesecu (nosečnosti)
estar de pega smolo imeti
estar de suerte srečo imeti
estar de luto žalovati
estar en todo vse vedeti
estar en sí biti pri sebi, biti pri (zdravi) pameti
estoy en eso (en esto) resno mislim na to, uvidim to
estar para morir umirati
estoy para marcharme nameravam odpotovati
no estoy para bromas nisem razpoložen za šale, ne poznam šale
estar por alg. držati s kom
estoy por decir que skoraj bi rekel, da ...
está por ver bomo (šele) videli, to (še) ni gotovo
estar sin blanca imeti prazne žepe
estar sobre sí obvladati se; oprezen biti
estar sobre uno (neprestano) siliti v koga
estar sobre aviso oprezen biti, varovati se
está que brama besen je
estarse con los brazos cruzados stati prekrižanih rok
estarse muriendo umirati
¡estáte quieto! bodi miren! mir!

estilar rabiti, uporabljati; imeti navado, vajen biti

estilarse biti v rabi (modi)
ya no se estila ni več v modi