Franja

obratoválen (-lna -o) adj. di esercizio; di lavoro:
obratovalno dovoljenje licenza, permesso di esercizio
obratovalni čas orario di lavoro
obratovalni stroški spese d'esercizio

obratovanj|e srednji spol (-a …) der Betrieb; čas: die Betriebszeit, pri trgovinah, lokalih: die Geschäftszeit; potek: der Betriebsablauf; -betrieb (nepretrgano Dauerbetrieb, nominalno/nazivno Nennbetrieb, motorja Motorbetrieb, v realnem času Echtzeitbetrieb, paketno Stapelbetrieb, sezonsko Saisonbetrieb, vzporedno Parallelbetrieb, združeno Verbundbetrieb)
poskusno obratovanje der Probelauf, Probebetrieb
pripravljen za obratovanje betriebsfertig, betriebsfähig
… obratovanja Betriebs-
(čas die Betriebsdauer, Betriebszeit, stroški Betriebskosten množina, konec der [Betriebsschluß] Betriebsschluss, prekinitev die Betriebseinstellung, ukinitev Betriebsstillegung)
ustavitev obratovanja die Außerbetriebsetzung
vzdrževanje obratovanja die Inganghaltung
začetek obratovanja der Anlauf, die Inbetriebnahme
motnja v obratovanju die Betriebsstörung
zastoj v obratovanju die Betriebsstockung

ob-servō -āre -āvī -ātum (ob in servāre)

1. opaziti (opažati, opazovati), paziti koga, prežati na koga, kaj, čakati (na) koga, na kaj, biti pozoren na koga, kaj: Ter., Plin., Suet. idr., iter, pabulationes C., motus stellarum Ci., sese Ci. zelo paziti (gledati) nase, vestigia observata V., o. virum Pl.; metaf.: multi occupationem eius observant Ci. so pozorni na čas, ko ima opravke; z odvisnim vprašalnim stavkom: observans, quae signa ferant V., observat, quem ad modum se unusque vestrum gerat Ci.; abs.: non id agit, ut … observet, sed iam favet Ci.; occ.
a) varovati kaj, čuvati kaj, paziti na kaj: ianuam Pl., fores Pl., Sen. tr., hic armenta gregesque observo O., draconem Ci. poet.
b) šteti: dies natales sic observant, ut noctem dies subsequatur C.

2. metaf.
a) paziti na kaj, gledati na kaj, ohranjati kaj, ravnati (se) po čem, držati se česa, upoštevati, izpolnjevati, izvrševati kaj: Iust., Sen. ph., Suet., leges Ci., iudicium senatūs, praeceptum C., imperium S., vocationem, suffragium L., auspicia sortesque T., neque signa neque ordines S.; impers. (z ut, ne): Col., Suet., post illum observatum (sc. est), ut … L., quod ne accidat, observari nec potest nec necesse est Ci.
b) častiti, čislati, spoštovati: Iust., Suet., tribules suos Ci., patronos hospitesque suos colere atque observare destiterunt Ci., regem V., deos O. — Od tod

I. adj. pt. pr. observāns -antis

1. ohranjajoč kaj, držeč se česa, izpolnjujoč, izvršujoč: Ap., observantior aequi Cl., observantissimus omnium officiorum Plin. iun. kar najvestneje izpolnjujoč vse dolžnosti.

2. (zelo) spoštujoč, čislajoč: homo tui observans Ci., observantissimus mei, nostri Ci. ep., mei summe observantissimus Plin. iun.; adv. observānter

1. skrbno, marljivo, natančno: sequi Macr., omnia facere Ap., observantius declinare Amm., observatissime Gell., observantissime sequi Aug.

2. spoštljivo: Lact. —

II. adv. pt. pf. observātē skrbno, marljivo, natančno: observate curioseque animadvertere Gell.

Opomba: Star. fut. II observasso: Pl.

obsevaln|i (-a, -o) medicina Bestrahlungs- (čas Bestrahlungszeit, miza der Bestrahlungstisch, svetilka die Bestrahlungslampe)

obsevanj|e [é] srednji spol (-a …)

1. medicina, fizika, geografija die Bestrahlung, medicina die Strahlentherapie, die Strahlenbehandlung (globinsko Tiefenbestrahlung, kobaltno Kobaltbestrahlung, nihalno Pendelbestrahlung, celega telesa Ganzkörperbestrahlung, z infrardečimi žarki Infrarotbestrahlung, z rentgenom Röntgenbestrahlung, površinsko Oberflächenbestrahlung)
… obsevanja Bestrahlungs-
(čas/trajanje die Bestrahlungszeit, doza die Bestrahlungsdosis)
aparat/naprava za obsevanje das Bestrahlungsgerät
okvara zaradi obsevanja der Strahlenschaden

2. sončno: die Einstrahlung, Sonneneinstrahlung

occupare

A) v. tr. (pres. ōccupo)

1. zasesti; zavzeti; okupirati:
il nemico occupò tutto il paese sovražnik je zasedel vso deželo
occupare un posto zasesti mesto, sedež; sesti
occupare un appartamento vseliti se v stanovanje
occupare il Palazzo d'Inverno pren. nasilno prevzeti oblast

2. biti (na položaju), imeti funkcijo, opravljati dolžnost; zaposliti, zaposlovati:
occupare la carica di segretario biti tajnik
l'hano occupato alle poste zaposlili so ga na pošti

3. zasesti, zasedati prostor:
le macchine occupano tutto il marciapiede avtomobili zasedajo ves pločnik
occupare la vista pren. ovirati pogled

4. (utilizzare) uporabiti, uporabljati; izkoristiti, izkoriščati:
occupare il tempo libero (con) izkoriščati prosti čas (s, z)

B) ➞ occuparsi v. rifl. (pres. mi ōccupo)

1. ukvarjati se (s, z), baviti se (s, z); skrbeti (za):
occuparsi di filatelia ukvarjati se s filatelijo
occuparsi degli ospiti skrbeti za goste

2. zaposliti, zaposlovati se:
occuparsi in una ditta di export zaposliti se v izvoznem podjetju

3. (impicciarsi) vtikati nos:
occuparsi dei fatti altrui vtikati nos v tuje zadeve

occupātiō -ōnis, f (occupāre)

1. zasedba, zavzetje, osvojitev: fori Ci., sunt privata vetere occupatione Ci.

2. metaf.
a) kot ret. t.t. α) preskok (= occultatio ali praeteritio, gr. παράλειψις): Corn. (4. 27; po nekaterih rokopisih occultatio v enakem pomenu) β) ante occupatio (pisano tudi skupaj anteoccupatio) Ci. prestrega, prestrezanje, nasprotnikov ugovor.
b) opravljanje česa, ukvarjanje s čim, pečanje s čim, opravilo, opravek, delo: Suet. idr., occupationes infinitae, molestissimae Ci., otiosissimae Plin. iun., propter occupationes minus frui Attico N., desidiosa occupatio (oxymoron) Sen. ph. delovno brezdelje, alicuius occupationem (čas, ko je kdo zaposlen s čim) observare Ci.; z objektnim gen.: o. rei publicae C. državni opravki (posli), conviviorum Ci. ukvarjanje z gostijami, tantularum rerum C. ukvarjanje s tako neznatnimi stvarmi; occ.: publicae occupationes C. državne homatije (razprtije).

occuper [ɔküpe] verbe transitif zasesti, okupirati; zavze(ma)ti; zaposliti

occuper un pays zasesti, okupirati deželo
cette table occupe trop de place ta miza zavzema preveč prostora
occuper un appartement stanovati
nous occupons le rez-de-chaussée stanujemo v pritličju
occuper 100 ouvriers zaposliti 100 delavcev, dati delo 100 delavcem
ce travail m'occupe beaucoup to delo me zelo zaposluje, mi jemlje mnogo časa
encore 3 heures à occuper še 3 ure je treba napolniti s kakim delom
à quoi peut-on occuper le temps? s čim lahko ubijemo čas?
occuper le poste de directeur zavzemati direktorsko mesto
s'occuper de ukvarjati se z, baviti se z, brigati se za, biti zaposlen z
s'occuper de chimie baviti se s kemijo
ne pas s'occuper de politique ne se ukvarjati s politiko
personne ne s'occupe du pauvre vieillard nihče se ne briga za ubogega starčka
je ne sais à quoi m'occuper ne vem, s čim naj se zaposlim, kaj naj počenjam
histoire de s'occuper da se kaj dela, da nismo brez dela

oc-cupō -āre -āvī -ātum (ob in capere)

I.

1. zavze(ma)ti, zasesti (zasedati), vzeti (jemati), osvojiti (osvajati): Iust., Suet. idr., loca superiora, culmina Alpium C., urbem L., qui Thermopylas occuparunt N.; z abl. instrumenti: Anconam cohortibus Cu., curiam armatis hominibus Ci., urbem viribus V. s silo, Italiam praesidiis Ci.; occ.
a) obda(ja)ti, zastaviti (zastavljati), obložiti (oblagati), obkladati, polniti, napolniti (napolnjevati) s čim: urbem tectis Cu., aedificiis L., polum atrā nube H., aream fundamentis L., caementis mare H., navem frumento Auct. b. Afr.
b) zavze(ma)ti: urbs oram freti occupat Mel., superna litora Padus occupat Mel.
c) prije(ma)ti se, lotiti (lotevati) se česa, naložiti (nalagati) se na kaj: crustae occupant intus vasa omnia, in quis aquae fervent Plin.

2. polastiti (polaščati) se česa, lastiti, prilastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), zasesti (zasedati) kaj: tyrannidem Ci., regnum in suā civitate C. ali regnum Romae Ci. nasilno se polastiti kraljeve oblasti, naves C. prevzeti, odvzeti, feram Cu. ujeti, cibum Cu. najti (najdevati), dobi(va)ti; pesn.: Phaëthon currum occupat O. stopi na voz, occupat Aeneas aditum V. steče skozi vhod = vstopi, navis, occupa portum H. glej, da osvojiš pristan = da pripluješ v pristanišče; occ. polastiti (polaščati) se kake osebe, napasti (napadati), naskočiti (naskakovati), prestreči (prestrezati) koga, udariti na koga, po kom: L., O. idr., Lyncea gladio occupat V., vulnere accepto occupatur C. ga ujamejo, venienti Ebuso plagamque ferenti occupat os flammis V. zažene mu goreče poleno (gorečo glávnjo) v obraz, manicis iacentem occupat V. dene v spone, uklene, mors aliquem occupat Ter., Cu. ujame, dobi, preseneti.

3. metaf.
a) lotiti (lotevati) se, polastiti (polaščati) se česa, prevze(ma)ti kaj: proximum quodque verbum Q. pobrati, oprijeti se, carnificis manum Cu. posegati v rabljevo opravilo (pravico), o. oculos Sen. ph. prikupiti se očem, aures falsis criminibus Cu. ali fama aures occupat V. (na)polniti (napolnjevati), animos magnitudine rei Ci., validioris gratiam Cu. prikupovati se mogočnejšemu, o. admirationem Sen. ph. izsiliti (izsiljevati), proximos illi tamen occupavit Pallas honores H. prvo častno mesto za njim (je zavzela =) zavzema Palada, caligo occupat rem publicam Ci.; poseb. o čustvih, afektih obiti (obhajati), prevze(ma)ti, popasti (popadati), spreleteti (spreletavati), obvlad(ov)ati, navda(ja)ti s čim: Gell., rabies occupat animum Cu., timor occupat exercitum C., occupati metu Cu., pallor occupat ora, tremor artus V. spreleti, pavor occupat animos L., mentes occupat superstitio Ci.; prim. anteoccupātiō.
b) opravljati, delo (opravek, posel) da(ja)ti, imeti delo (opravek, posel) s kom, a čim, da(ja)ti komu narediti (delati): Ter., fortium virorum manūs Cu., in mentem venit LXIII annos aeque multa volumina occupasse mihi L., occupat res hominum cogitationes L. daje ljudem dosti misliti, jim dela preglavice; pass. occupatum esse aliquā re imeti delo (opravka, posla) s čim, opravljati kaj, ukvarjati se s čim: N., homines occupatos hac re Pl., occupatus variis cogitationibus iudex Q., in patriā delendā occupatum et esse et fuisse Ci., occupati aliorum rerum curā L. v skrbeh za druge stvari; prim. spodaj occupātus 3; occ. α) (denar) naložiti (nalagati): pecuniam in pecore Col., pecuniam grandi fenore Ci. z visokimi obrestmi, magnae res in vestris vectigalibus exercendis occupatae Ci., o. pecunias apud aliquem Ci. β) occupatum esse in aliquā re biti (za)obsežen (zajet) v čem: res enim sunt parvae, prope in singulis litteris atque interpunctionibus occupatae Ci. γ) ovreti (ovirati): profluvium sanguinis occupat secantes Cu., ministeria aestu occupantur Cu.
c) pospešiti (pospeševati), (po)hiteti, hitro izvršiti (izvrševati): facinus, transitum Iust., preces Sen. tr., mortem manu Pl. —

II. prehite(va)ti, prestreči (prestrezati), preteči (pretekati) koga (prim. praeoccupō): Pl., solis ortum Cu., Amyntam patefactis insidiis occupavit Cu., (sc. navis) occupat ante egressas rates O., occuparat alter, ne primus forem Ph., Volteium occupat Philippus et salvere iubet prior H., Ahala Sp. Maelium regnum appetentem occupatum interemit Ci.; abs.: albati equo Corace occupavere Plin. so bili daleč spredaj; od tod = prvi kaj storiti: iuvenem occupat Val. Fl. ga prvi nagovori, „num quid vis?“ occupo H. ga prvi nagovorim (vprašam); z inf. = zače(nja)ti: Enn. fr., H., Sil., occupant bellum facere L., occupat in Siciliam transire L., occupabo adire Pl. prvi hočem iti proti njemu. — Od tod adj. pt. pf. occupātus 3 zaseden, zaposlen, opravljajoč kaj, ukvarjajoč se s čim, obložen z delom, ki ima delo (opravek, posel) (naspr. otiosus, vacuus): si occupati civibus profuimus, etiam otiosi prosimus Ci., occupata est Pl. ima opravke, homo occupatus Sen. ph.; oxymoron: ardaliones occupati in otio Ph. zaposleni brezdelneži; occ.: o. in eo, ut bellum duceret N., in metendo occupati C., qui in eo studio occupati sunt Ca. ki se ukvarjajo s tem, o. in apparatu nuptiarum Iust., in aliis rebus Ci., in quo animum debeat habere occupatum Ci. na kar mora paziti (biti pozoren), Semiramis circa cultum capitis sui occupata Val. Max., circa consularia occupatus comitia Sen. ph., inter pectinem speculumque occupati Sen. ph.; z inf.: quamquam negotium est, si quid vis, non sum occupatus umquam amico operam dare Pl. utegnem prijatelju vselej ustreči, imam za prijatelja vedno čas.

Opomba: Star. cj. pf. occupassis -it itd.: Pl.

ocio moški spol brezdelje, počivanje, odmor

entregarse al ocio vdati se brezdelju
ocios pl prosti čas
divertir sus ocios dolgčas preganjati, čas ubijati, razvedriti se

oddaj|a² ženski spol (-e …) die Sendung (evrovizijska Eurovisionssendung, mladinska Jugendsendung, otroška Kindersendung, radijska Funksendung, Radiosendung, v živo Live-Sendung, Livesendung, regionalna Regionalsendung, reklamna Werbesendung, skupna Gemeinschaftssendung, spominska Gedenksendung, televizijska Fernsehsendung, zabavna Unterhaltungssendung)
oddaja za kmete der Landfunk
čas oddaje die Sendezeit
konec oddaje der [Sendeschluß] Sendeschluss
serija oddaj die Sendereihe, die Sendefolge

oddajanj|e² srednji spol (-a …) valov, oddaj: die Aussendung, Ausstrahlung
prekiniti oddajanje eine Sendepause machen
prvo oddajanje die Erstausstrahlung
… oddajanja Sende-
(čas die Sendezeit, prekinitev die Sendepause, prepoved das Sendeverbot)
prekinitev oddajanja radijskih sporočil die Funkstille

odgodíti ajourner, remettre, différer, reporter, proroger, reculer, renvoyer à plus tard

odgoditi za teden dni renvoyer (ali remettre) à huitaine
odgoditi rok différer un délai
odgoditi plačilni rok proroger le délai de paiement
odgoditi volitve ajourner les élections
odgoditi na sv. Nikoli renvoyer aux calendes grecques
odgoditi debato za nedoločen čas renvoyer le débat sine die

odhòd start, departure, leaving, going out (ali off, away), setting out for

dohod - odhòd entrance - exit; (igralca z odra) exit, (več igralcev) exeunt; (ladje iz pristanišča) clearing (of the port)
čas odhòda vlaka train departure time

odhòd départ moški spol , sortie ženski spol

ob odhodu au départ
pripravljen za odhod prêt à partir, en partance
čas odhoda heure ženski spol de départ
seznam odhodov liste ženski spol des départs
priprava za odhod préparatifs moški spol množine de départ
znak za odhod signal moški spol de départ
biti pripravljen za odhod, biti tik pred odhodom être sur le départ, être sur le point de partir

odkár since

ves čas odkár ever since
ves čas že berem odkár sem prišel nazaj I've been reading ever since I came back
(že ves čas) dežuje, odkár sem prišel it has been raining since I came
kako dolgo je, odkár ste ga videli? how long is it since you saw him?

odkopavanj|e srednji spol (-a …) das Abgraben, Ausgraben, Freilegen; rudarstvo der Abbau (čelno Strebbau, komorno Kammerbau, z rušenjem Bruchbau, stebrno Blockbruchbau, stebrno z rušenjem Örterbruchbau, stropno Firstenbau)
podzemeljsko odkopavanje der Grubenbetrieb
roparsko/negospodarno odkopavanje der Raubbau (tudi figurativno)
način odkopavanja die Abbaumethode
čas odkopavanja ponesrečenca: die Ausgrabezeit

odložíti (časovno) ajourner, différer, retarder, prolonger, proroger, remettre à, reporter à, renvoyer à, suspendre ; (položiti) déposer ; (oblačilo) enlever, ôter, quitter

odložite, prosim! veuillez vous débarrasser!
odložiti plačilo, rok plačila différer le paiement, accorder un délai de paiement
odložiti zasedanje skupščine proroger l'assemblée
na pozneje odložiti remettre (ali reporter, repousser, reculer) à une date ultérieure
odložiti na sv. Nikoli, na nedogleden čas remettre (ali renvoyer) aux calendes grecques, remettre à la semaine des quatre jeudis, renvoyer à la saint-glinglin (ali à Pâques, à la Trinité)
odložiti obleko quitter (ali ôter) ses vêtements (ali son habit)
(figurativno) odložiti igro remettre la partie
odložiti svoje funkcije résilier (ali se démettre) de ses fonctions (ali charges), donner sa démission, démissionner

odložíti deponer, depositar ; (preložiti na pozneje) diferir, demorar, retardar , (rok) prorrogar; postergar

odložiti masko quitarse la careta
odložiti obleko quitarse los vestidos
odložiti svoje funkcije resignar sus funciones, dimitir el cargo, presentar la dimisión (del cargo)
odložiti na sv. Nikoli, na nedogleden čas aplazar para las calendas griegas (ali ad Calendas Graecas)
to se ne da odložiti no admite demora

odmériti mesurer, calculer, fixer, déterminer, adjuger, assigner; impartir ; (kazen) infliger

moj čas je odmerjen mon temps est limité
odmeriti komu davek imposer (ali taxer) quelqu'un, établir l'assiette de l'impôt de quelqu'un