Franja

stomatology [stɔmətɔ́lədži] samostalnik
stomatologija, nauk o boleznih v ustni votlini

storiology [stɔ:riɔ́lədži] samostalnik
veda o pravljicah, pripovedkah

StPO (= [Strafprozeßordnung] Strafprozessordnung) zakon o kazenskem postopku

Strafprozeßordnung, Strafprozessordnung, die, Recht zakon o kazenskem postopku

straparlare v. intr. (pres. straparlo)

1. govoriti preveč, govoriti o nepravem času

2. česnati, čenčati

Straßenverkehrsgesetz, das, Straßenverkehrsordnung, die, Recht zakon o cestnem prometu

stratigrafíja ž (lat, stratum, gr. grapho) stratigrafija, nauka o naslagama, slikanje u naslagama

stréči strežem, strezi -ite, stregel -gla
1. služiti, posluživati, dvoriti: streči pri mizi
posluživati za stolom, posluživati goste; streči v gostilni, na gostiji; streči stroju
posluživati mašinu, stroj
2. dvoriti, njegovati: streči bolniku, v bolezni
3. streči komu po življenju raditi komu o glavi
4. udovoljavati: streči svojim strastem; svojemu poželenju
udovoljavati svojim prohtjevima (-te-)
5. vrebati na koga: razbojniki strežejo popotnike; mačka streže miš
6. posluživati, ministrirati: streči pri maši
7. a ti veš, kako se taki reči streže
ti svakako znaš kako valja te stvari raditi
8. streči si z vinom častiti se vinom; streči se kot gospod
provoditi se kao gospodin

stremeníca ž obično mn. remeni, kaiši o kojima vise stremena, vesla i sl.: petne, bočne, prstne, nartne -e

stréšica ž
1. krović: nadzidna strešica
2. akcenatski znak za otvoreno o i e; dijakritički znak kod slova č, ž, š

strézniti -nem (se) dov. a dormi dupa o beţie; ekspr. a-şi da seama, a (se) dumeri

strmán -mna -o v. strm -a -o

strojeslóvje s nauka o strojevima, o mašinama

strutturistica f fiz. nauk o strukturi trdnih teles

StVG (= Straßenverkehrsgesetz) Zakon o cestnem prometu

stylistique [stilistik] adjectif stilističen; féminin stilistika, nauk o slogu

analyse féminin stylistique stilistična analiza
emploi masculin stylistique stilistična raba
étude féminin stylistique stilistična študija

Suchtgiftgesetz, das, zakon o mamilih

suministrar o-, pre-skrbeti, dobaviti, dati

suministrar informes informacije dati

suministro moški spol dobava, nabava, pre-, o-skrba

hacer el suministro dobaviti

surdus 3, adv. -ē (morda sor. s sussurus)

I. gluh, brez sluha, kot subst. m glušec, gluhec, gluhi, gluh človek: Pl., Ter., Ci. idr., aures Tib., centurio aure surdiori imperari sibi credidit Lamp.; superl. surdissimus 3 popolnoma (čisto) gluh, gluh kakor klada (kamen, zemlja): Aug., M.; preg.: surdo narrare fabulam Ter., narrare asello fabellam surdo H. (gr.: ὄνῳ τις ἔλεγε μῦϑον· ὁ δὲ τὰ ὦτα ἐκίνει), cantare surdo Pr., canere surdis V., quae (sc. praecepta) vereor ne vana surdis auribus cecinerim L., haud surdis auribus dicta L., suadere surdis, quid sit opus facto Lucr. —

II. metaf.

1. act.
a) α) gluh za kaj = ne hoteč slišati, neobčutljiv, brezčuten: surdus sum Pl., surdas iam aurīs reddideras mihi Ter., non surdum iudicem huic muneri atque officio praesse Ci., leges rem surdam esse L., non semper Iuppiter … surdā neglegit aure preces Pr., surda Cornelia Lucan., mens O., undae O., litora Pr., tellus Plin. nedovzetna za omiko, scopulis surdior Icari H., surdior aequoribus O.; z dat.: non saxa nudis surdiora navitis H., surdi votis dei Ps.-Q. (Decl.), natura eorum est surda suadenti Sen. ph., lacrimis ianua surda tuis Mart., surdus timori Sil. brez strahu; z gen.: surdus pactorum, votorum Sil., veritatis Col.; s praep.: surdae ad omnia solacia aures L., surdae ad ea omnia aures concitatae multitudinis erant L., ad mea munera surdus O., per numquam surdos in tua vota deos O.; pesn.: surda vota Pers. za katere so bogovi gluhi. β) gluh za kaj = ne (raz)umevajoč česa: hi in illorum et illi in horum sermone surdi, omnesque item nos in iis linguis … surdi profecto sumus Ci. so gluhi … smo gluhi za govorice (jezike), ne razumemo govoric (jezikov).
b) gluh = votlodoneč, votlobobneč, zamolkel: theatrum Varr., locus Vitr., loca Sen. tr. (o podzemlju), vox Q., surdum quiddam et barbarum Q.
c) gluh = neživ, mrtev, slab, neznaten, neopazen (za čute): materia Plin., res surdae et sensu carentes Plin., color, colos, Plin. medla, temna, surdo figurarum dicrimine Plin., seu spirent cinnama surdum Pers. dišijo (le) malo. —

III. pass. ki se ne sliši = brezglasen, tih (večinoma pesn.): lyra Pr., plectra Stat., bucina, verber Iuv., surdis ictibus Plin.; od tod tisti, o komer (tisto, o čemer) se nič ne sliši = neznan, neopevan, neslaven, nesloveč: non erit officii gratia surda tui O. neopevana, genus surdumque parentum nomen, surda proelia Sil., surdum atque ignobile opus Stat., herbae Plin. nesloveče, castra in aeterno surda iacēre situ Pr.