Franja

sacrāmentum -ī, n (sacrāre) to, s čimer kdo sebe ali koga drugega obveže k čemu (na kaj)

I. (kot jur. t. t.)

1. varščina, kávcija, jamčevína, zastavna vsota, kaznína, ki sta jo morala v civilnih pravdah položiti obe stranki; tistemu, ki je pravdo dobil, je bila vrnjena, varščina stranke, ki je pravdo izgubila, pa je pripadla državni blagajni: G., FEST., ISID. idr., ea pecunia, quae in iudicium venit in litibus, sacramentum a sacro VARR., qui iudicio vicerat, suum sacramentum auferebat, victi ad aerarium redibat VARR., multae sacramentum CI.

2. meton. (vzajemni) poziv (vzajemno pozivanje) k vložitvi (položitvi) varščine (kavcije, jamčevine), pravdanje, pravda. To „pravdo“, ki je potekala ob položitvi varščine in je bila videti kot nekakšna stava, sta tožnik in toženec zaigrala in z njo skušala dokazati resničnost svojih in neresničnost nasprotnikovih trditev; končna odločitev oz. razsodba je bila v rokah centumvirov in sodnika: si negas, te sacramento quingenario provoco PROB., sacramento contendere CI. EP. ali sacramento contendere cum aliquo VAL. MAX. ob pozivu na položitev varščine se pravdati (s kom), iusto sacramento contendere cum aliquo CI. dobiti pravdo, zmagati v pravdi, non iniustis vindiciis ac sacramentis alienos fundos petebat CI., sacramentum alicuius iustum iudicare CI. razsoditi pravdo komu v prid, sacramenta pronuntiare non iusta ARN.; metaf. stava: ut sacramento contendas mea non esse CI. EP. da staviš. –

II.

1. (kot voj. t. t.) sprva le začasna in prostovoljna obveza vojaške službe: tum, quod numquam antea factum erat, iure iurando ab tribunis militum adacti milites; nam ad eum diem nihil praeter sacramentum fuerat L.; potem službena zlasti vojaška (za)prisega, prisega na zastavo, prisega zvestobe (lojalnosti): CU., Q., IUST., VEG., AMM. idr., aliquem militiae sacramento obligare CI. ali aliquem sacramento rogare C., L. ali adigere L., T. koga z zaprisego (s prisego) obvezati (obvezovati) ali zavezati (zavezovati) na vojaško službo, zapriseči (zaprisegati) koga na zvestobo, vzeti (jemati) koga pod prisego, adigere aliquem sacramento alicuius T. ali in nomen alicuius SUET. za koga, dicere sacramentum C. ali sacramento L. ali popolno dicere sacramento militari PLIN. IUN. priseči (prisegati) zvestobo, zapriseči se na vojaščino (vojaško službo), priseči (prisegati) na zastavo, zavezati se s prisego na vojaščino (vojaško službo), alicui sacramento L., PLIN. IUN. ali sacramentum apud (pred) se dicere iubet C., aetate aut valetudine fessi sacramento solvebantur T., neglecto sacramento C., sacramenti religionem rumpere L.

2. metaf. sploh (za)prisega, obveza: PETR., AP., EUTR., IUST., AMM., non ego perfidum dixi sacramentum H. nisem krivo prisegel, eos se sacramento, non in scelus aliquod abstringere PLIN. IUN. (o kristjanih).

3. meton. vojaška služba, vojna služba, vojaščina: longo Caesarum sacramento imbutus T., praemia sacramentorum IUV. –

III. v cerkveni lat. = skrivnost (nedoumljivost) svete vere, verska skrivnost, nedoumljivost, zakramènt, svetotájstvo: ECCL.

salt¹ [sɔ:lt] samostalnik
(kuhinjska) sol
kemija sol (često množina)
medicina (odvajalna) sol
figurativno začimba, sol, ostroumnost, dovtipnost, duhovitost
domačno mornar; sodček za sol

in salt namočen v raztopini soli, nasoljen
above (below) the salt figurativno na gornjem (spodnjem) koncu mize
with a grain of salt figurativno razsodno, s pametnim premislekom, ne dobesedno
the salt of the earth figurativno sol zemlje, elita
an old salt star mornar, figurativno morski volk
salt of lemon oksalna kislina za odstranitev madežev črnila
attic salt figurativno duhovitost
common salt kuhinjska sol
Glauber's salt Glauberjeva grenka sol, natrijev sulfat
Epsom salt grenka sol, magnezijev sulfat, purgativ
rock-salt kamena sol
sea-salt morska sol
smelling-salts dišeča sol (proti omedlevici)
a speech full of salt začinjen, zabeljen govor
table salt namizna, fina sol
to be the salt of earth figurativno biti sol (elita, smetana) zemlje
to be true to one's salt biti zvest svojemu gospodarju
you are not made of salt figurativno nisi iz sladkorja (lahkó greš na dež)
he is not worth his salt figurativno ni za nobeno rabo, je popolnoma nesposoben
to eat salt with s.o. biti gost koga
to eat s.o.'s salt figurativno uživati gostoljubnost koga, jesti njegov kruh; biti odvisen od koga
to drop (a pinch of) salt on the tail of a bird natresti soli ptiču na rep (da bi ga ujeli)
to be seated above (below) the salt zgodovina zavzemati mesto uglednega (nepomembnega) gosta pri mizi
to sit below the salt sedeti poleg neuglednih gostov ali služinčadi pri obedu
to take with a grain of salt vzeti (kaj) z vso opreznostjo, zadržanostjo, rezervo

sap|a¹ ženski spol (-e …) der Atem; der Hauch
medicina kratka sapa die Luftnot, die Kurzatmigkeit, kurzer Atem (kratke sape kurzatmig)
priti do sape Luft kriegen/bekommen, ausschnaufen
(človeku) zmanjkuje sape der Atem geht (jemandem) aus
figurativno v eni sapi in einem Atemzug, in einem Atem, in einem Zug
biti ob sapo außer Atem sein/kommen, figurativno sprachlos sein
loviti sapo nach Atem ringen, nach Luft schnappen, jappen, japsen
priti ob sapo außer Atem kommen
spravljati ob sapo in Atem halten
vzeti sapo figurativno die Sprache/den Atem verschlagen
zadržati sapo die Luft anhalten
zajeti sapo Atem holen
komu zapre sapo die Sprache bleibt (einem) weg, (jemandem) verschlägt es den Atem/die Rede

sápa (dih) breath; exhalation; (veter) wind

brez sápe breathless
iz sápe out of breath
sápo jemajoč breathcatching, breathtaking
v isti sápi (hkrati) in the same breath
izgubiti sápo, biti ob sápo, priti ob sápo to lose one's wind, to have lost one's wind, to get short of breath
priti spet do sápe to recover one's breath, to recover one's wind, to get one's second wind
vzelo mu je sápo (figurativno) he had the wind knocked out of him
sápo vzeti, jemati to take someone's breath away, to stop someone's breath
sápo loviti to catch one's breath, to gasp (ali to pant) for breath
pusti me, da pridem do sápe! will you give me time to breathe?
ne pridem do sápe (figurativno, do oddiha) I have not a moment's leisure
zadrž(ev)ati sápo to hold (ali to bate, to catch) one's breath
ob tem mi zastane sápa (figurativno) that knocks the breath out of me
zapreti komu sápo (figurativno, osupiti) to dumbfound someone

sápa souffle moški spol ; (dih) haleine ženski spol , respiration ženski spol

brez sape hors d'haleine, essoufflé, à bout de souffle
v eni sapi d'une haleine, d'un trait
neprijetna sapa (iz ust) mauvaise haleine, haleine fétide
težka sapa difficulté(s)
f(pl) de respiration (ali respiratoire(s)), troubles moški spol množine respiratoires
priti ob sapo perdre haleine
priti spet k sapi reprendre haleine (ali son souffle, sa respiration)
pustiti koga do sape laisser quelqu'un souffler
vzeti komu sapo couper à quelqu'un le souffle (ali la respiration), suffoquer quelqu'un
zadrževati sapo retenir son haleine (ali son souffle, sa respiration)
ne dati komu, da pride do sape tenir quelqu'un en haleine
sape mu zmanjkuje (tudi, figurativno) il manque de souffle, il est à bout de souffle
to človeku vzame sapo on en a le souffle coupé

sápa (-e) f

1. respiro, fiato, alito:
sapa mu je zastajala gli mancava il fiato
zadrževati, loviti sapo trattenere il respiro, prendere fiato
čutiti nekoga sapo na obrazu sentire l'alito, il respiro di qcn. sul volto

2. venticello, alito (di vento):
večerna sapa venticello serale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na vso sapo a tutta forza, con tutte le forze che hai in corpo
daje, nadleguje ga sapa ha il fiato grosso
na strmi poti jim je pohajala sapa sulla ripida salita gli veniva a mancare il fiato
vpil je, dokler mu ni pošla sapa gridò finché non gli mancò il fiato, fino a restare senza fiato
sapo vzeti, zapreti togliere, mozzare il respiro
spet priti do sape riprendere fiato
hvaliti in grajati v isti sapi lodare e biasimare insieme
povedati kaj v eni, v isti sapi dire qcs. tutto d'un fiato

sápa aliento m ; (dih, dihanje) respiración f

brez sape jadeante, sofocado
v eni sapi de un aliento
neprijetna sapa iz ust aliento fétido
priti ob sapo, izgubiti sapo perder el aliento
priti zopet k sapi recobrar el aliento
sapo zajeti (loviti), priti do sape tomar aliento
zadrževati sapo contener la respiración
vzeti sapo (tudi fig) tomar aliento
ne komu dati, da pride do sape (fig) tener a alg continuamente ocupado, mantener a alg en tensión
sape mu je zmanjkalo (fig) se quedó sin respiración, se le cortó la respiración
v isti (eni) sapi se je smejal in jokal reía y lloraba todo junto

Scheibe, die, (-, -n) plošča, krog; von Brot usw.: rezina, kos; (Glas) šipa; Sport (Schießscheibe) tarča (laufende premična); (Töpferscheibe) lončarski kolovrat; Technik plošča, kolut, disk, lamela, kolobar; (Unterlegscheibe) podložka; bei Batterien: ploščica; sich eine Scheibe abscheiden vzeti si en kos, figurativ von jemandem vzeti si (koga) za zgled; Scheibe! (= Scheiße!) pišuka!

scherzo m

1. šala:
scherzo innocente nedolžna šala
scherzo di cattivo gusto, scherzo da prete neokusna šala
scherzo di natura ekst. spaka, spaček
scherzo di penna zavojček (pri pisavi)
scherzi d'acqua vodometi
scherzi di luce svetlobni učinki
la malattia gli ha fatto un brutto scherzo bolezen mu jo je grdo zagodla
prendere qcs. in scherzo kaj vzeti kot za šalo
non saper stare allo scherzo hitro zameriti

2. pren. šala; malenkost:
oggi andare in aereo a Sidney è uno scherzo danes potovati z letalom v Sidney je prava šala

3.
per scherzo za šalo, ne zares
nemmeno per scherzo (ischerzo) sploh ne, nikakor

4. glasba scherzo

Schlepp: im Schlepp v vlaki, Luftfahrt Segelflugzeug: v zapregi; in Schlepp nehmen vzeti v vlako, Luftfahrt vzeti v zaprego

Schlepptau, das, vlačilna vrv; ins Schlepptau nehmen figurativ potegniti za seboj; vzeti v okrilje; im Schlepptau haben imeti kot spremstvo, imeti za rep, vleči za seboj; in jemandes Schlepptau geraten figurativ priti v odvisnost od

Schraube, die, (-, -n) vijak (tudi Technik); Sport vijačni skok; Luftfahrt sveder; eine Schraube ohne Ende figurativ jara kača; die Schraube anziehen priviti vijak, jemandem figurativ priviti (koga); an der Schraube drehen privijati; in den Schrauben haben/in die Schraube nehmen imeti v precepu/vzeti v precep; eine Schraube locker haben figurativ biti malo čez les; die Schraube überdrehen figurativ preveč priviti, preveč zahtevati

Schulter, die, (-, -n) rama; Medizin, Sport pleča; Fleischstück: pleče; Technik rama, naslonek; Schulter an Schulter z ramo ob rami; auf die leichte Schulter nehmen vzeti zlahka; auf seine Schulter nehmen vzeti na svoja pleča; um die Schultern okrog ramen, čez rame; über die Schulter anschauen gledati zviška; jemandem die kalte Schulter zeigen obrniti hrbet (komu), ignorirati (koga)

Schutz, der, (-es, -e) zaščita (vor pred); der Natur, Umwelt: varovanje, varstvo; (Verteidigung) obramba; Sport, Technik ščitnik; Schutz geben/verleihen/bieten ščititi, zaščititi, varovati; in Schutz nehmen vzeti v zaščito

Schwung, der, (-/e/s, Schwünge) zagon; zamah; (Elan) polet (tudi figurativ); (geschwungene Linienführung) lok; (große Menge) kup; Sport Turnen: koleb, Skifahrt: zavoj; Schwung holen vzeti zalet; in Schwung bringen pognati, spraviti v gibanje, ein Gespräch: poživiti; in Schwung halten držati v redu; in Schwung kommen dobiti zagon/polet, razgreti se, razživeti se; in etwas kommt Schwung v (kaj) pride malce življenja; in Schwung sein cveteti, uspevati

Seele, die, (-, -n) duša; bei Federn: srčika; Technik jedro, Elektrizität bei Kabeln: stržen; Heerwesen, Militär svetloba cevi (orožja); figurativ duša, srce; eine schwarze Seele črna duša; keine Seele haben biti brezdušen; arme Seele verna duša v vicah, figurativ revež; keine Seele nihče, živa duša ne; eine Seele von Mensch dobra duša; ein Herz und eine Seele sein biti neločljiva/neločljivi; sich die Seele aus dem Leib rennen/reden z vsemi silami teči/govoriti; sich die Seele aus dem Leib husten obupno kašljati; jemandem die Seele aus dem Leib prügeln (koga) do mrtvega pretepsti;
an: Schaden an der Seele nehmen/genommen haben biti pokvarjen;
auf: auf der Seele brennen pekliti (koga); auf die Seele binden toplo položiti na srce; zabičati; auf der Seele lasten/liegen ležati na duši, težiti srce; schwer auf der Seele liegen težiti srce;
aus: aus der Seele sprechen govoriti od srca, vzeti besedo iz ust; aus ganzer Seele iz vsega srca, iz vse duše;
in: in tiefster Seele do dna srca, na dnu srca; in die Seele schneiden zadeti v srce; in der Seele leidtun smiliti se v dno srca;
mit: mit ganzer Seele z vsem srcem; mit Leib und Seele z dušo in telesom;
von: sich etwas von der Seele reden/schreiben olajšati si dušo/srce

Selbstjustiz, die, jemanje pravice v lastne roke; Selbstjustiz üben vzeti pravico v lastne roke

sérieusement [serjözmɑ̃] adverbe resno; resnično, zares; zeló

il est sérieusement malade on je resno bolan
s'occuper sérieusement resno, vneto se ukvarjati (de z)
prendre la plaisanterie sérieusement resno vzeti šalo, zameriti šalo
sérieusement êtes-vous disposé à le faire? čisto resno, ste pripravljeni to napraviti?

sérieux, euse [serjö, z] adjectif resen; zanesljiv; odkrit; resničen; pomemben, važen; masculin resnost, resno zadržanje; théâtre resna vloga

je suis sérieux ne šalim se, resno mislim
c'est du sérieux to ni nobena šala
ce n'est pas sérieux! to je šala!
alors, c'est sérieux, vous partez? no, zares odhajate?
garder, tenir son sérieux ostati resen
manquer de sérieux biti premalo resen
se prendre au sérieux preveliko važnost pripisovati svojim besedam ali dejanjem
prendre quelque chose au sérieux resno kaj vzeti
sérieux comme un papa (familier) zelo, strašno resen
maladie féminin sérieuse resna, nevarna bolezen
renseignement masculin sérieux zanesljiva informacija

serio resen, resnoben; strog; tog; slovesen; resničen, pravi

ópera seria klasična opera
hablar en serio resno govoriti
ponerse serio resen postati, zresniti se
el asunto se pone serio stvar postaja resna
informes serios zanesljive informacije
tomar en serio resno vzeti