Franja

ekstremizem samostalnik
1. (fanatizem) ▸ extremitás, szélsőségesség, szélsőséges irányzatPripravili so tudi kazenske, disciplinske in delovnopravno ukrepe za boj proti desnemu ekstremizmu in ksenofobiji. ▸ Büntetőjogi, fegyelmi és munkajogi intézkedéseket is előkészítettek a jobboldali szélsőségesség és az idegengyűlölet megfékezésére.

2. (v športu) ▸ extremitás, extrémZa ekstremizem nisem bil rojen, zase sem čutil, da naj obvladam toliko alpinistične spretnosti, da bom kos klasičnim vzponom na klasične alpske vrhove. ▸ Nem születtem bele az extrém sportba, éreztem, hogy úgy kell elsajátítanom az alpinista készségeket, hogy képes legyek klasszikus módon meghódítani a klasszikus alpesi csúcsokat.

eksudat moški spol (-a …) medicina das Exsudat (tudi živalstvo, zoologija), die Ausschwitzung

ēlābor -lābī -lāpsus sum

1. izmuzniti se, smukniti iz … , splaziti se iz … , (z)drkniti: Pl., Plin. iun., foras elapsa volabant corpora Lucr., anguis ex columna lignea (ex oculis) elapsus L., animal ex utero elapsum Ci., Manlii cuspis super galeam hostis elapsa est L. je oprasnilo čelado, quidquid incidit, fastigio musculi elabitur C. zdrkne, circum perque duas arctos elabitur Anguis V.; pesn.: ignis frondes elapsus in altas V. kvišku sukljajoč.

2. pasti iz … , izpasti: sica ista de manibus elapsa est Ci., elapsae manibus cecidere tabellae O., languidis manibus magis elapsa quam excussa tela Cu., gladius ei e manu elapsus Iust.; pren.: mihi est elapsa illa causa Ci., mos de manibus elabitur Ci., occ.: izviniti se, izpahniti (izpahovati) se: id, quod elapsum est, digitis restitui Cels., articuli elabuntur in priorem … partem Cels., elapsos in pravum artus T. da so … le izpahnjeni.

3. pren. ubežati, zbežati, umakniti (umikati) se, uiti, uteči; o bežečih: frater meus est ex vestro ferro ac manibus elapsus Ci., pauci ex proelio elapsi C., Pyrrhi de caede el. V.; z dat.: mediis Achivis elapsus V., elabi telis Achivûm V., custodiae T.; inter tumultum elabi L.; abs.: ut invito Eumene elabi non posset N.; poklas. tudi trans. (kakor effugere): elabi pugnam aut vincula T., custodias T., statua bis vim ignium elapsa T.; occ.
a) jur. = rešiti se, izkopati se iz … : te ex hoc crimine elapsurum arbitrabare? Ci., nec elabi potuit alio accusatore Ci., elabi ex iudicio Ci., reus ne elabatur Ci.
b) v drugih primerih: ex isto ore verbum elabi potest? Ci. priti, in servitutem elabi L. v sužnost priti, assensio elabitur Ci. gine, suspicione elabi Ci. uiti, odtegniti se, animi corporibus elapsi Ci. ki so se ločile, imperfecta tibi elapsast ingrataque vita Lucr. ti je izginilo; e memoria elabi Corn. ali memoriae elabi Sen. rh. uiti iz spomina, pasti iz glave; v istem pomenu (pesn.) tudi elapsus felix de pectore Magnus Lucan. in abs.: quia (optimi sensus) interdum elabuntur Q.

ēlabōrō -āre -āvī -ātum

1. trans. izdel(ov)ati, delati, izvršiti (izvrševati), storiti: Plin., quidquid elaborari aut effici potuerit ad istorum benevolentiam conciliandam Ci., quamquam alia diu serantur atque elaborentur T. so dolgo v delu, si poëtae dignum aliquid elaborare velint T.; occ.: non Siculae dapes … elaborabunt saporem H. ne bodo storile; pogosto pt. pf.: Silanionis opus tam elaboratum Ci., a Graecis elaborata dicendi vis atque copia Ci., nihil nisi elaboratum industriā adferre Ci. samo dobro izvršene (dovršene) stvari, non elaboratus pes H. neumetelna stopica, contentus elaborato a parentibus imperio Iust.; enalaga: Corvinus in verbis elaboratus T. uglajen; ret. včasih tudi = prisiljen, pretiran: concinnitas Ci., nihil arcessiti et elaborati Q.

2. intr. delati pri čem, truditi se, prizadevati si: Q., ad officium omnes meae vigiliae elaborarunt Ci. — Skladi: si in his disciplinis elaborasses Ci. če bi se bil pečal s … , in hoc elaborandum mihi est, ut … Ci., in his elementis parum elaboratur T. ljudje se malo ukvarjajo s … ; s finalnim stavkom: elaboravit, ut suos necessarios mihi amicos redderet Ci. prizadeval si je, da … , de industria, non ex insidiis, sed aperte ac palam elaboratur, ut verba verbis respondeant Ci., el., ne contemnenda videantur Ci.; z inf.: el. breviores commentarios facere Q.

ēlectrum -ī, n (gr. ἤλεκτρον)

1. pri Hom. bledo zlato = zlato, ki ima primešanih 20—25 % srebra: Plin., Mart., Iuv., Sil., quod fieri ferro liquidove potest electro V., interque manus … versat levīs ocreas electro … V.

2. za Herodota se imenuje tako tudi jantar, ki so ga že starodavniki dobivali od vzhodnega morja: O., Plin., T.; vedeli so tudi že, da je jantar okamnela drevesna smola: pinguia corticibus sudent electra myricae V. jantarne kaplje; pl. tudi jantarne kroglice, jantarne jagode: O.

elektrokardiograf samostalnik
medicina (naprava) ▸ elektrokardiográf
Tudi tam vas klinično pregledajo, opravijo nekaj laboratorijskih preiskav krvi, z elektrokardiografom preverijo delovanje srca. ▸ Elvégeznek önön egy klinikai vizsgálatot és néhány laboratóriumi vérvizsgálatot, elektrokardiográfiás vizsgálatnak is alávetik, hogy ellenőrizzék a szívműködését.
Elektrode, ki jih zdravnik namesti na kožo, zaznavajo električno dejavnost srca in jo posredujejo elektrokardiografu. ▸ Az orvos által a bőrre helyezett elektródák érzékelik a szív elektromos aktivitását, és továbbítják azt az elektrokardiográfhoz.
Sopomenke: EKG

element¹ [ê] moški spol (-a …) das Element (tudi matematika); (člen) das Glied; (sestavni del) das Bauelement, der Baustein (logični Logikbaustein)
gradbeni element das Bauteil
(montažni Fertigbauteil); das Stück (montažni dimniški Kaminformstück), -element (dekoracijski Dekorationselement, gorivni Brennelement, Brennstoffelement, higrometrski [Feuchtigkeitsmeßelement] Feuchtigkeitsmesselement, konstrukcijski Konstruktionselement, krmilni Steuerelement, merilni [Meßelement] Messelement, ničelni Nullelement, oblikovni Formelement, ogrevalni Heizelement, okrasni Schmuckelement, stikalni Schaltelement, stilni Stilelement, strojni Maschinenelement, strukturni Strukturelement, suhi Trockenelement, tirni Bahnelement, tiskovni Druckelement, uparjalni Verdampferelement, vezni Verbindungselement, Voltov Volta-Element, življenjski Lebenselement)
opečni element der Formstein
nosilni element das Tragwerk
gradnja z montažnimi elementi die Fertigbauweise
kuhinja iz elementov die Anbauküche
figurativno biti v elementu in seinem Element sein

elevacij|a ženski spol (-e …) die Erhöhung; die Elevation (tudi astronomija, vojska); vojska der Aufsatzwinkel, die Höhenrichtung
priprava za regulacijo elevacije das Höhenrichtwerk

ēlevō -āre -āvī -ātum

1. dvigniti (dvigati), (pri)vzdigniti ([pri]vzdigovati): Ap., summam contabulationem C., quantum storearum demissio patiebatur, tantum elevabant C., oculos elevare Vulg.; pesn.: elevat hunc pluma Cl.; occ. vzdigajoč odvze(ma)ti: fructum Col. brati, nabirati, pobirati; pesn.: neve … meas elevet aura preces Pr. in ne odnesi mojih želja.

2. (o)lajšati, (o)slabiti, zmanjše(va)ti, tudi pobi(ja)ti, ovreči: nihil est, quod tam elevet aegritudinem Ci., suspiciones offensionesque el. Ci., perspicuitas argumentatione elevatur Ci., vos elevatis vestram auctoritatem L., elevabatur index L. ni bil dosti verjeten.

3. manjšati = v nič devati: Tib., Q., Suet., eius facta L., res gestas L., famam captae urbis verbis elevare L.

ēlīminō -āre -āvī -ātum (ē in līmen) „čez prag postaviti“ = (iz hiše) pregnati, pahniti, odpraviti, (od hiše) spoditi, odstraniti: extra aedes coniugem Pomp. fr., aliquem soli patrii finibus Sid.; med.: eliminari Acc. fr., in refl.: se eliminare Enn. fr. = oddaljiti se, odpraviti se, oditi; v tem pomenu tudi samo eliminare: exi, ecfer te, elimina urbe Acc. fr., in eliminare gradūs Poeta ap. Q.; pren. = razširiti (razširjati), izblebeta(va)ti: ne … sit qui dicta foras eliminet H.

elips|a ženski spol (-e …) matematika die Ellipse (tudi retorično)

Ēmathia -ae, f (Ἠμαϑία) Ematija, staro ime za mak. deželo: V., Plin., Iust., pozneje ime mak. pokrajine ob Peli: L. (XLIV, 44), pa tudi pokrajine Peonije (Paeonia): L (XV, 3), in pesn. severne Tesalije: V. (Georg. I, 492). Od tod adj.

1. Ēmathius 3 =
a) makedonski: dux (= Aleksander Veliki) O., campi O., tecta (= Alexandriae) Lucan., manes Stat.
b) tesalski, poseb. farzalski: vertex (= gora Pelion) V., caedes O., ali clades Lucan. (= pri Farzalu v Tesaliji), acies, arva, litus Lucan.
c) trakijski: ventus Luc. fr.

2. Ēmathis -idis, f (Ἠμαϑίς) =
a) makedonska; kot subst. Ēmathidēs -um, f Pierijke, hčere mak. kralja Piera (Pieros): O.
b) tesalska: tellus Lucan. subst. Ēmathis -idis, f Tesalija: Lucan.

ēmentior -īrī -ītus sum lagati, zlagati se, izmisliti (izmišljati) se; abs.: si tantum haberent ad ementiendum animi Ci., religiones ementiendo polluere Ci. z lažjo, circumeundo atque ementiundo S. z lažmi, z izmišljotinami; tudi = lažno izpoved(ov)ati: haec omnia Chrysogonum fecisse dico, ut ementiretur Ci.; z obj.: omnia ementitus Pl., ementitus es auspicia Ci., tu repente tantam rem ementiare? Ci., ementiri falsa naufragia L.; z odvisnim predikatom: Pl., se genitum … Nilo O., auctorem doli Sullam ementiri T. lažno oznanjati Sulo za tistega, ki si je izmislil; z ACI: eo me beneficio obstrictum esse ementior? Ci., multiplices fuisse merces ementiebantur L., ementiti ipsos fecisse Cu.; z in z acc.: ementiri in aliquem Ci. zoper koga laži izmisliti si. Pt. pf. v pass. pomenu: ementita auspicia Ci. izmišljena, zlagana, lasitudo ementita Ap.; neutr. pl. subst.: ementita et falsa plenaque erroris Ci.

ēmereō -ēre -meruī -meritum in med.: ēmereor -ērī -ītus sum

1. zaslužiti, zasluge si pridobi(va)ti: quid ego emerui mali? Pl., emerui … honores Pr., Ennius emeruit … contiguus poni … tibi O. Enij je zaslužil, da se njegov kip postavi poleg tvojega; emerere aliquem zasluge si pridobiti za koga: emeruit virum O., admoniti este aequantem superos emeruisse virum O., plures emeruisse viros Tib.; kot subst. pt. pf.: emeritis referenda est gratia O. zaslužnim možem.

2. doslužiti: nemini spes emerendi stipendia adempta L., homines emeritis stipendiis S.; pogosto pt. pf. ēmeritus 3
a) act. ki je doslužil, doslužen: emeritus miles T., enako tudi samo emeritus kot subst. masc. dosluženi vojak: Lucan., T., Suet; pren.: emeritum aratrum, emeriti equi O.
b) pass. odslužen: emerita stipendia Ci., S., L., Iust., emeritus tempus Ci., emeriti anni O., emerita militia Suet.; subst. ēmeritum -ī, n plačilo dosluženim vojakom: Icti.

ēmittō -ere -mīsi -missum

I.

1. ven poslati, odposlati (odpošiljati), razposlati (razpošiljati), odpraviti (odpravljati): tabulas emisi in omnīs provincias Ci., emittat ad me, qui obsignent Ci. ep., exercitum in Asiam emittere N., in lucem Stygiis emissa tenebris V.; (o knjigah): elegos emittere H. izdati, librum H., Q., Suet., Plin. iun.; voj.: essedarios ex silvis emittere C., cohortes ex statione C., in hostem emitti L., Cu., pabulatum emittitur nemo C., duabus portis omnem equitatum emisit C.; prim.: quibuscum tamquam e carceribus emissus sis Ci. si udrl.

2. occ.
a) (puščice, strele) metati, zadegati, streljati: Q., Iuv., emittere pila C., tela Ci., iacula S., sagittas Cu., manu emittere spicula, hastam, iaculum V., saxa in aliquem L., Cu., fulmina Ci.; pren.: aculeum in aliquem emittere Ci., L. koga zbosti, emittere facete dictum, maledictum Ci. izustiti, voces temere ab accusatore emissae Ci. besede, ki jih je tožnik nepremišljeno spustil iz ust, et semel emissum volat irrevocabile verbum H. izrečena beseda.
b) (kaj tekočega) izpustiti (izpuščati): Col., Suet., aquam ex lacu emittere L., aquae flumen emittunt Cu., lacus emissus Ci., izpraznjeno jezero, sanguinem emittere venis Plin. kri puščati, lacrimas emisit obortas O. razjokal se je; prim.: ova emittere Plin. leči.
c) (glas) od sebe da(ja)ti, oglasiti se, iz(pre)govoriti: Lucr., Q., Suet., cur cogis eum hanc vocem (besedo) emittere? Ci., moriere, si vocem emiseris L.; prim. še: se animam statim emissurum N. da bo dušo spustil, izdihnil.

3. izgnati, pregnati, spoditi: L., Catilinam ex urbe emisimus Ci., quod illum emiserim potius quam quod eiecerim Ci., ex domo pontificis maximi emissus Ci. „ven vržen“, ea oratione Catilinam emisi Ci.

— II.

1. izpustiti (izpuščati): agnos foras Pl., plerosque celant et noctu per vallum emittunt C., leonem emittere Cu., emissa hiems V. Od kod? z abl.: emisit caseum ore Ph., praeoptabant scutum manu emittere C. proč vreči, odložiti; s praep.: ex iudicio gratiā emitti Ci., ex eo loco ancillarum beneficio emissus est Ci. je ušel, emissa de manibus res est L. se je izmuznila, hostem de (ex) manibus emittere Ci., L. sovražniku dati priložnost, da uide; pren.: certamen manibus emittere L.

2. occ.
a) (ujetnike) izpustiti, osvoboditi: emissus est e carcere Pl., Ci., Apollonium de carcere emitti iubet Ci., ex vinculis emittere Pl., Ci., e custodia emittere Ci., N., L., ludet favis emissa iuventus V. (o zalegi čebel).
b) (osebe iz kakega pravnega razmerja) pustiti, oprostiti, osvoboditi: manu emittere aliquem Pl., L., Plin. iun., tudi samo emittere aliquem Pl., Ter., manu emittere servum L., adoptatos T.; pa tudi: librā et aere liberatum debitorem emittere L. prostost dati dolžniku, ki je plačal.
c) voj. vojne ujetnike izpustiti, oprostiti: eos ex obsidione emittere L., iugum, sub quod emissi essent L. izpod katerega so bili izpuščeni.

emō -ere -ēmī -emptum (indoev. kor. em vzeti, jemati; prim. umbr. emantur = lat. emantur, umbr. emps = lat. emptus; prvotni pomen „vzeti“, „jemati“ je ohranjen v lat. zloženkah cōmere, dēmere, prōmere, sūmere, immo in v interj. em [= eme] vzemi; prim.: emere, quod nunc est mercari, antiqui accipiebant pro sumere P. F.)

1. kupiti (kupovati); intr.: emendi et vendendi mercatura Ci., ii, qui emerant C. kupci, neque emundi aut mutandi copia erat S. ni bilo mogoče kupiti; trans.: Varr., O. idr., emere frumentum Ci., C., cum aedīs meas emeret et venderet Ci., emere mancipium, servos, venenum Ci., cum fundum emisset in diem N., aedes emere Iuv. Od kod?: puellam ab eo, aliquem de praeda Pl., mulierem ab sectoribus, aedīs a Sergio, de Papinio turibulum Ci., Tusculanum emisse de libertino homine Ci.; cena, kupčija, denar z abl.: duodeviginti minis emere Pl., agrum suā pecuniā emere T., hoc emisti grandi pecuniā Ci. za drag denar, hoc emerat HS nongentis milibus Ci., magno, parvo emere Ci. drago, poceni, emere compensatione mercium Iust.; ob nedoločeni ceni tudi z gen.: quanti agrum emerat Ter., Ci. po čem, eam domum non minoris, quam emit, redimet Ci. za nič boljšo ceno, pluris emere Ci. dražje; s praep.: per assem et libram emere Suet. = posinoviti; z adv.: male emere Ci. drago, care H., carius Ci., honorem bene vitā V. za ceno; prim. še: Turno tempus erit, magno cum optaverit emptum intactum Pallanta; subst. pt. pf. empta -ae, f sužnja: Pr.; occ. v zakup (najem) vzeti: qui decumas multo pluris voluerit emere Ci.

2. pren. kupiti si, podkupiti, plačati: emere aliquem beneficiis Pl., spem pretio Ter., fidem, iusiurandum emere Ci., emptos plausus excitare Ci. kupljeno ali plačano pohvalo, ploskanje, emptos iudices habere Ci. podkupljene, Oppianicum iudici ad emendas sententias dedisse pecuniam Ci., percussorem in eum emere Cu. morilca najeti, animos militum T., Suet., dilationem belli Iust., z abl.: Sil., pecuniā emptus Ci. podkupljen, nocet empta dolore voluptas H., pulmenta laboribus empta H., duo consules empti pactione provinciarum Ci., teque sibi generum Tethys emat omnibus undis V., dote emi O. dati se podkupiti, immortalitatem morte emere Q.

Opomba: Star. cj. pf. emissim in empsim: Pl.

ēmolliō -īre -īvī -ītum popolnoma omečiti, omehčati, tudi razmočiti: fundas et amenta L. premočiti, colores Plin. nežnejše storiti; pren.: didicisse artes emollit mores O. (u)blaži, quos pax emollierit T. ki jih je mir popolnoma oslabil, pomehkužil, hostis emollitus amoenitate Asiae L. sovražnik, ki so ga prijetnosti … pomehkužile, emollire auctoritatem principis Aur. oslabiti, kratiti.

ēmoveō (exmoveō) -ēre -mōvī -mōtum

1. spraviti (spravljati) iz česa, prepoditi, spoditi iz česa: Antiochum ultra iuga Tauri emostis (= emovistis) L. Od kod? z abl.: arma tectis V. orožje iz hiše spraviti, odstraniti, milites emoti aedificiis L., emotis curiā legatis L., loco emovere H.; s praep.: multitudinem e foro L., lictores de medio plebem emovent L.

2. occ.
a) vzdigniti iz česa: emoti procumbunt cardine postes V. sneti s tečajev, emota tridenti fundamenta (maris) V. vzburkane (morske) globočine, emovere terram, solum Col. prekopati, izkopati, razkopati, pontum Sil. vzburkati, od tod tudi tempestates emovere Lucr.; tecta quasi sedibus suis emovere Plin. iun.
b) izpahniti, izviniti: coxam P. Veg., emoti articuli Sen. ph., extorta aut eiecta de locis suis Sen. ph.

3. pren.
a) mens emota Sen. ph. zmeden.
b) prepoditi, pregnati, odgnati, odpraviti: suom nomen omne ex pectore exmovit meo Pl., emovere curas dictis V., pestilentiam ex agro Romano Formula ap. L., culpas H. izbrisati, emovit veterem mire novus (morbus) H.

emptiō -ōnis, f (emere)

1. nakup, kupovanje, kupčija, tudi kupljena stvar: Varr., Plin. iun. idr., partem eius praedae devoraverunt emptiones Ci., hac emptione facta Ci. ko je bila ta kupčija sklenjena, simulatio emptionis Ci. navidezni nakup; z objektnim gen.: de emptione fundi dixerunt Ci., emptio frumenti, bonorum Ci., agrorum T.

2. kupni list, kupno pismo, kupno dokazilo, kupna pogodba: Icti.

emšo samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi (enotna matična številka občana) [személyi azonosító szám]
2. neformalno (starost) približek prevedka ▸ életkor
Sem že v takih letih, da tudi meni že malo nagaja emšo. ▸ kontrastivno zanimivo Olyan korban vagyok, hogy már a személyi számom is fáj.