Franja

Drepanum -ī, n (V., Prisc.) in Drepana -ōrum, n (L., Fl.), tudi Drepanē -ēs, f (Sil.) (Δρέπανον, Δρέπανα, *Δρεπάνη: δρέπανον, δρεπάνη srp) Drepan, Drepane (fem. pl.), Drepana, mesto na severozahodni obali Sicilije (zdaj Trápani), v bližini srpast rt Drepanum -ī, n Drepan, (zdaj Capo Trápani): Plin. — Od tod adj. Drepanitānus 3 drepanski, iz Drepana: pupillus Ci.; subst. Drepanitānī -ōrum, m Drepanci, preb. Drepana: Ci.

drúg(i) -a, -o second; other, another

drúgi dan v mesecu the second
drúgi (naslednji) dan next day
drúgi najboljši second best
2. november 2nd November (beri: the second of November), November 2nd (beri: November the second)
drúgi razred second class
Karl II Charles II (beri: Charles the Second)
nihče drúg (kot on) nobody else (but he, pogovorno him)
vsak drúgi one in two
vsak drúgi dan every second (ali other) day
eden za drúgim one by one, one after the other, one after another
drúga dva the other two, the two others
na drúgi strani (figurativno) on the other hand
drúgi pot (drugič enkrat) some other time
drúgi po velikosti second biggest, second largest
eden drúgega one another, each other, mutually
eden in drugi both (of them)
bratranec (sestrična) v 2. kolenu second cousin
drugi (ostali) the other
kabina 2. razreda second-class cabin
nihče drúg kot no (ali none) other than, nobody else but
eno z drúgim one with the other
nič drúgega nothing else
biti drúgi, zavzeti drúgo mesto to take second place
to je nekaj čisto drúgega that is an entirely different matter, it makes all the difference, žargon that's another kettle of fish; this is quite another thing
imeti informacije iz drúge (posredne) roke to have second-hand information
za sedaj se ne da napraviti nič drúgega for the present nothing else can be done
biti drúgega mnenja to differ in opinion, to dissent
to pero je slabo, vzemi drúgo! this is a poor pen, take another!
vzeto eno z drúgim (= poprek) taken both together
napila sta si eden drúgemu they drank each other's health
pomagala sta si eden drúgemu they helped each other
igrati drúgo violino to play second fiddle
on je drúgi Cezar he is another (ali a second) Caesar
eden ali drúgi od nas bo to gotovo naredil one or other of us is sure to do it
postati drúgega mnenja to change one's mind
potovati v 2. razredu to travel second-class
stanovati v 2. nadstropju to live on the second floor (ZDA third floor)
med drúgim (= zlasti pa), ne moreš mu zaupati for one thing, he is not to be trusted
nad vsem drúgim želim... above all else (ali pogovorno more than anything else) I want...
ne delaj drúgim tega, česar ne maraš, da bi to oni delali tebi never do to others what you would not have them do to you
spoznal sem, da niso nič drúgega kot tatovi I realised they were nothing but a bunch of crooks

držáti tenir, retenir, avoir , (vsebovati) contenir, observer, garder, maintenir, considérer comme, tenir pour

držati se se tenir, se maintenir, se retenir
besedo držati tenir parole
za roko držati tenir par la main
pot drži v mesto le chemin mène (ali conduit) à la ville
držati korak aller de pair avec; marcher d'un pas égal avec, aller du même pas (ali à la même allure) que
led še ne drži la glace n'est pas encore assez solide (ali ne porte pas encore)
roke križem držati se tenir (ali rester) les bras croisés, se tourner les pouces
vreme se bo držalo le temps va rester (ali se maintenir) au beau (fixe)
mraz drži le froid continue (ali persiste)
držati s kom être, se mettre du côté de, prendre le parti de quelqu'un
(pri pisanju) držati otroka za roko guider la main de l'enfant
za besedo držati (koga) prendre au mot
držati se zakonov observer les lois
kislo se držati faire grise mine, avoir un visage renfrogné, rechigner
junaško se držati se conduire courageusement (ali vaillamment)
trdnjava se dobro drži la forteresse résiste (ali tient bon, se défend bien)
ravno, pokonci se držati se tenir droit
drži c'est entendu (ali convenu, d'accord)
to ne drži cela ne tient pas, cela n'est pas vrai

Dunaj samostalnik
(mesto) ▸ Bécs

Dūrocortorum -ī, n Durokortor, glav. mesto Remcev v belgijski Galiji, pozneje Rēmī (zdaj Reims): Ci.

dúša (-e) f

1. rel. anima, animo:
človek ima telo in dušo l'uomo ha un corpo e un'anima
skrbeti za dušo aver cura della propria anima
pog. (kot podkrepitev) pri moji duši, da ni res lo giuro sull'anima mia che non è vero
pren. tekel je, da bi kmalu dušo spustil correva a perdifiato
pog. trpeti kot duše v vicah soffrire come un'anima dannata

2. (čustveno-moralna stran človeka) anima; psiche:
občutek krivde mu teži dušo un senso di colpa gli pesa sull'anima
značilnosti ženske duše le caratteristiche dell'anima femminile
človek dobre duše una buon'anima
lepa duša anima bella
pesniška duša anima poetica
slovanska duša l'anima slava
v dno duše se je čutil ponižanega si sentì umiliato nel profondo dell'anima

3. (oseba, človek sploh) knjiž. anima:
mesto šteje desettisoč duš una cittadina di diecimila anime
pren. žive duše ne videti non vedere anima viva
živi duši ne povedati non dirlo a nessuno

4. (najpomembnejši del, člen) anima:
duša akcije l'anima dell'impresa

5. (osrednji del) anima:
žica z jekleno dušo l'anima di una forma metallica

6. (priprava pri svetilki na olje) lucignolo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz vse duše con tutta l'anima
stresti si kaj z duše togliersi un peso dall'anima
ležati na duši gravare l'anima, tormentare
biti pri duši piacere
biti komu hudo, tesno pri duši stare in pena
z dušo in telesom anima e corpo
eno srce in ena duša due cuori e un'anima sola
izpustiti dušo rendere l'anima a Dio
komu pihati na dušo fare la corte a qcn.; lavorarsi qcn.
črna duša anima nera
komaj se ga duša drži tiene l'anima coi denti
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo dannarsi l'anima per qcs.
privezati si dušo prendere un boccone, bere un bicchierino
predati se čemu z dušo in telesom buttarsi in qcs. anima e corpo
vpiti kakor grešna duša urlare come un'anima dannata, come un ossesso
lahko greste mirne duše può andarsene tranquillo

Dȳmae -ārum, f Dime (fem. pl.), obmorsko mesto v zahodni Ahaji: L. Od tod adj. Dȳmaeus 3 dimski: ager L.; subst. Dȳmaeī -ōrum, m Dimci, preb. Dim: Ci. ep., L.

Dyrr(h)achium in Durrachium -iī, n (Δυῤῥάχιον) Dirahij, Durahij, mesto v grški Iliriji, prej Epidamnus (Ἐπίδαμνος, zdaj Durrës, Drač). Iz durahijskega pristanišča so starodavniki potovali v Brundizij: Ci. ep., C., L. idr. — Od tod subst. Dyrr(h)achīnī -ōrum, m (Δυῤῥαχηνοί) Dirahijci, preb. Dirahija: Paul. (Dig.).

Ebora -ae, f

1. Ebora, mesto v Luzitaniji: Mel., Plin.

2. trdnjava v Tarakonski Hispaniji: Mel.

3. mesto v betski Hispaniji: Plin.

Eborācum -ī, n Eborak, glav. mesto Brigantov v Britaniji (zdaj York): Eutr.

Ecbatana -ōrum, n (τὰ Ἐκβάτανα) Ekbatane,

1. glav. medijsko mesto: Cu., Plin., T. — Soobl. Ecbatana -ae, f Ekbatana: Luc. ap. Non., Ecbatanaē -ārum, f Ekbatane: Ap.

2. mesto v Perziji: Plin.

3. mesto v Siriji: Plin.

Ecbolima -ōrum, n Ekbolime, indijsko mesto: Cu.

Ecetra -ae, f Ecetra, glav. mesto Volskov: L. Od tod adj. Ecetrānus 3 ecetrski; subst. Ecetrānus -ī, m Ecetran, in Ecetrānī -ōrum, m Ecetrani, preb. mesta Ecetre: L.

Echīnus (Echīnos) -ī, f (Ἐχῖνος) Ehin,

1. mesto v tesalski Ftiotidi: L., Mel., Plin.

2. mesto v Akarnaniji: Plin.

Echymnia -ae, f Ehimnija, mesto v Makedoniji: Mel.

Edessa -ae, f (Ἕδεσσα) Edesa,

1. mesto v Makedoniji zahodno od Pele, nekdanji sedež mak. kraljev: L., Iust. Od tod adj. Edessaeus 3 (Ἐδεσσαῖος) edeški, iz Edese: L.

2. mesto v severozahodni Mezopotamiji, glav. mesto Osroenske province: T., Plin., Amm. idr. Od tod adj. Edessēnus 3 edeški, iz Edese: Amm.

egiptovski pridevnik
1. (o Egiptu in Egipčanih) ▸ egyiptomiPovezane iztočnice: egiptovski funt

2. v zgodovinskem kontekstu (o Starem Egiptu in Egipčanih) ▸ egyiptomi
3. (o jeziku Starega Egipta) ▸ egyiptomi

éksodus exodus; departure; VB biblija Exodus

éksodus iz vasi v mesto rural exodus

Elaea -ae, f (Ἐλαία) Eleja, mesto ob eolski obali nasproti Lezbosa, pergamsko pristanišče: L., Mel., Plin., Front. Od tod Elaītēs -ae, m Elejec: Q.

Elaeūs -untis, f (Ἐλαιοῦς) Eleunt

1. traško mesto: L., Mel., Plin.

2. mesto v Kariji: Plin.