Franja

kitájski chinois, de (la) Chine

kitajski jezik le chinois, la langue chinoise
kitajsko srebro maillechort moški spol
kitajski zid muraille ženski spol de Chine

kjé adv.

1. dove:
kje neki tiči? dove mai è finito?

2. kje še, kje že pren. dove (mai):
kje je še novo leto! dov'è ancora l'anno nuovo

3. pren. kje neki, kje pa (za izražanje močnega začudenja, zanikanja) macché, neanche per idea, nient'affatto:
ali se res možiš? Kje pa! è vero che ti sposi? Macché!

4. da qualche parte, in qualche luogo:
moral se je kje ustaviti ha dovuto, per forza, fermarsi da qualche parte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove si ha la testa, dove battere la testa
le kje imaš oči? ma dove hai gli occhi? ma che sei cieco?
kje smo že ostali? dove eravamo rimasti?
kje vse sem že spraševal l'ho chiesto in tanti luoghi
kje je kaj indice, sommario (del libro)

kládivo, kladívo marteau moški spol

kovaško kladivo marteau de forge(ron)
leseno kladivo maillet moški spol
pnevmatično kladivo marteau pneumatique
strojno kladivo marteau mécanique
zakovno kladivo marteau riveur, rivoir moški spol
srp in kladivo la faucille et le marteau
(šport) metanje kladiva lancement moški spol (ali lancer moški spol) du marteau
znajti se med kladivom in nakovalom être pris entre l'enclume et le marteau

klápa² (-e) f film. ciac:
žarg. padla je prva klapa sono iniziate le riprese (di un film), è partito il primo ciac

klás (-a) m

1. spiga:
pšenica gre v klas il grano mette le spighe
pren. iti v klas andare a gonfie vele
pšenični klas spiga di grano

2. bot. spiga (semplice):
sestavljen klas spiga composta

3. nareč. (koruzni storž) pannocchia (di granturco)

klásičen (-čna -o) adj.

1. (nanašajoč se na stare Grke in Rimljane, tudi ekst. ) classico:
klasična filozofija filosofia classica
klasična tragedija tragedia classica
šol. klasična gimnazija (ginnasio) liceo classico
žena klasične lepote una donna di bellezza classica

2. (ki ima umetniške značilnosti nekega naroda, jezika v največji meri) classico:
klasična dela naše literature le opere classiche della nostra letteratura

3. ekst. classico, tradizionale, esemplare, tipico, caratteristico:
klasično pohištvo mobili classici
klasična oblika suknjiča taglio classico della giacchetta
klasično orožje armamento classico, convenzionale
šport. klasične discipline discipline classiche
šport. klasična kombinacija combinata nordica

klásika classicisme moški spol , période ženski spol classique

francoska klasika le classicisme français

kláti (kóljem)

A) imperf. ➞ zaklati

1. ammazzare (il porco, l'agnello, il vitello); tirare il collo (ai polli)

2. pren. ammazzare, uccidere

3. spaccare (legna)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolje ga po trebuhu ha crampi allo stomaco
bolhe me koljejo mi mordono le pulci
pren. resnica v oči kolje la verità riesce molesta
pren. skrbi ga koljejo è assillato da preoccupazioni

B) kláti se (kóljem se) imperf. refl. azzuffarsi; battersi

klaviatura samostalnik
1. (tipke na glasbilu) ▸ klaviatúra, billentyűzetVsaka od običajno 61 tipk na klaviaturi je namenjena enemu tonu ali frekvenci. ▸ A legtöbbször 61, a billentyűzeten található billentyű egy-egy hang vagy frekvencia megszólaltatására szolgál.
Povezane iztočnice: manualna klaviatura, nožna klaviatura, pedalna klaviatura

2. (nabor; repertoar) ▸ tárház
Eliju Rothu je treba priznati, da pozna klasične filmske grozljivke in da zna uporabiti klaviaturo filmske groze. ▸ Eli Roth esetében el kell ismernünk, hogy ismeri a klasszikus horrorfilmeket és a filmes horror teljes tárházát tudja alkalmazni.
Strankin voditelj ni le izredno karizmatična osebnost, temveč spretno obvlada tudi klaviaturo politične taktike in strategije. ▸ kontrastivno zanimivo A párt vezetője nem csak rendkívül karizmatikus személyiség, de ügyesen tud játszani a politikai taktikákkal és stratégiákkal is.

klécati (-am) imperf.

1. vacillare, barcollare:
šalj. noge klecajo le gambe fanno giacomo giacomo

2. pren. (okorno stopati) andare, avanzare barcolloni

klečanje samostalnik
1. (dotikanje tal s koleni) ▸ térdelés, térdepelés Klečanje na kolenih lahko postane med dolgotrajnim ročnim pletjem zelo neudobno. ▸ A sokáig tartó kézi fonás alatt a térdelés nagyon kellemetlenné válhat.
Poredne učence so kaznovali s palico ali klečanjem na koruzi. ▸ A rosszalkodó tanulókat pálcával és kukoricán térdepeléssel büntették.
Duhovnost je več kot le klečanje pred oltarjem. ▸ A lelkiség több az oltár előtt térdelésnél.
Klečanje pred človekom je v azijskih državah najvišja stopnja izražanja spoštovanja. ▸ Az ázsiai országokban a letérdelés egy másik ember előtt a tisztelet kifejezésének a legmagasabb foka.

2. (o ponižnosti) ▸ térdre borulás, térdre ereszkedés, meghunyászkodásNewyorčani so izgubili živce nad županovim prisiljevanjem mesta h klečanju pred njim. ▸ A New York-iak elveszítették a türelmüket a polgármesterükkel szemben, aki szeretné, ha térdre borulna előtte a város.
To, kar me je ves čas po vojni motilo, zlasti v kulturi, je bilo klečanje pred vsem tujim - od romanopisja do filozofije. ▸ Ami háború után mindig zavart, elsősorban a kultúra területén, az a térdre ereszkedés volt a a külföldi dolgok előtt, a regényírástól a filozófiáig.
Veliki slovenski umi od Prešerna in Cankarja do Kocbeka so bili veliki kritiki slovenske ponižnosti in klečanja pred gospodarji. ▸ A nagy szlovén elmék Prešerentől és Cankartól kezdve egészen Kocbekig a szlovén alázatosság és az urak előtti meghunyászkodás nagy bírálói voltak.

klečáti (-ím) imperf. essere, stare in ginocchio; pren.
klečati pred kom piegare le ginocchia davanti a qcn.

klêr clergé moški spol

katoliški kler clergé catholique
nižji (visoki) kler le bas (le haut) clergé

klesáti (kléšem) imperf.

1. scalpellare, scolpire; tagliare (nella pietra); conciare:
klesati kamen za zidavo conciare le pietre da costruzione
klesati marmor scalpellare il marmo
klesati s kotnim dletom subbiare

2. pren. rifinire, perfezionare

kléšče (kléšč) f pl.

1. tenaglia, tenaglie; pinza, pinze:
čeljusti klešč ganasce della tenaglia
s kleščami potegniti žebelj cavare un chiodo con le tenaglie
pren. imeti koga v kleščah stringere qcn. in una morsa
koničaste klešče pinze a punta
kovaške klešče tenaglie per fabbro
mizarske klešče tenaglie per falegname

2. voj. morsa; zool. chele

3. (kleščam podobna priprava):
klešče za kodranje arricciacapelli
klešče za orehe schiaccianoci
klešče ščipalke tronchese
klešče za sladkor molletta per lo zucchero
klešče za žerjavico molle
pren. biti v kleščah trovarsi in una morsa
cevne klešče pinza per tubi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
med. ekstrakcijske klešče forcipe
porod s kleščami parto con il forcipe
gozdarske klešče compasso a slitta, calibro a corsoio
izolirne klešče pinza da elettricista
luknjalne klešče pinze per forare
razperilne klešče licciaiola

klícati (klíčem) imperf. ➞ poklicati, zaklicati

1. chiamare; gridare; bandire:
koklja kliče piščance la chioccia chiama i pulcini
klicati (cene) na dražbi bandire, gridare il prezzo all'asta

2. (buditi, zbujati) chiamare

3. (uporabljati ime, imenovati) chiamare; nareč.
klicati se chiamarsi

4. (klicati po telefonu) chiamare (per telefono), telefonare (a)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domovina kliče la patria chiama
pren. ne kliči vraga v hišo modera la lingua, se no la disgrazia può capitare davvero
klicati duhove evocare gli spiriti
nekdaj klicati ure annunciare le ore
krivica kliče do neba un'ingiustizia che chiama vendetta (al cielo)
klicati na oder applaudire gli attori sul palcoscenico
šol. klicati učence fare l'appello (degli scolari)
igre klicati pri igri chiamare
pošta klicati številko chiamare un numero

ključávnica serrure ženski spol ; (žabica) cadenas moški spol

varnostna ključavnica serrure de sûreté
zaskočna ključavnica serrue à ressort
gledati skozi ključavnico regarder par le trou de la serrure

klobása (-e) f

1. gastr. salsiccia; salamino:
nadevati klobase fare, insaccare le salsicce
mesene klobase salsicce
krvave klobase sanguinacci
prekajene, sveže klobase salsicce affumicate, fresche
kranjske klobase salsicce della Carniola

2. pren. (modrikasta oteklina od udarca) livido

3. aer. pallone pilota

4. (tobačni zvitek za žvečenje) cicca (di tabacco da masticare)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
poslušati kobase ascoltare la tiritera
zool. morska klobasa oloturia, cetriolo di mare (Holothuria)

klóp (-í) f panca, panchina; banco:
kamnita, lesena klop panca di pietra, di legno
cerkvena klop banco di chiesa
oslovska klop banco degli asini
šolska klop banco (di scuola)
poslanska klop banco dei deputati, seggio parlamentare
zatožna klop banco degli imputati
drgniti, guliti hlače po šolskih klopeh andare a scuola; pejor. scaldare i banchi, le panche
postaviti koga na zatožno klop mettere uno sul banco degli imputati
šport. kazenska klop box (di punizione)
šport. (telovadna) klop panca

kmálu adv.

1. (izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času) presto:
počitnice so kmalu minile le vacanze sono passate presto

2. pren. (izraža majhno razdaljo) subito:
trg je kmalu za vogalom la piazza è subito dietro l'angolo

3. (izraža, da je bilo dejanje blizu uresničitve) a momenti:
kmalu bi se zgodila nesreča a momenti avveniva una disgrazia

4. (hkrati) contemporaneamente