Franja

āspiciō (adspiciō) -ere -spexī -spectum (ad in specere)

1. ugledati, zagledati, uzreti, opaziti, zapaziti (zapažati): si quicquam caelati aspexerat, manus abstinere non poterat Ci., propter quos hanc saevissimam lucem aspexerit Ci. je zagledal... „luč sveta“ = se je rodil, Daphnim aspicio V., aspicit hanc visamque vocat O.; z ACI: in species succedere quattuor annum aspicis O.; z dvojnim acc.: vinctos catenis liberos Ci., quem simul aspexit scabrum intonsumque Philippus H.; pesn.: sol aspicit Oceanum V. ali conopium H.; zopet uzreti, videti: o pater, en umquam aspiciam te? Pl., o rus, quando ego te aspiciam...? H.

2. (po)gledati kam, koga, na koga ali kaj: aspice huc Pl., intro aspexi Ter., me huc aspice Pl., quis liberos, quis coniugem aspicere poterat sine fletu Ci., simulacrum Cereris a viro aspici nefas fuit Ci., asp. vultum Ci., aspice vultus ecce meos! O., nemo lucem aspicere vult Ci. „gledati beli dan“ = živeti, tamquam ad aspiciendam lucem esse revocatum Ci. kakor ponovno oživljen, furtim... inter se aspiciebant Ci. so se spogledovali, aspice ad me Pl., aspice dum contra me Pl., cancri in obliquum aspiciunt Plin.; pogosto s kakim stranskim pomenom: Chabriam milites aspiciebant N. so strmeli nad Habrijo = so ga občudovali, quos (Lacedaemonios)... nemo Boeotorum ausus fuit aspicere in acie N. katerim noben Bojočan med bitko ni smel gledati v oči, hostem Ci., T. ali ora iudicum asp. Ci. sovražniku, sodnikom pogumno gledati v oči, illum aspice contra, qui vocat V.; pesn. z oculis idr.: nec Saturnius haec oculis pater aspicit aequis V., aspicit hanc torvis (sc. oculis) O. srepo pogleda, non duris vultibus asp. O., ne rectis quidem oculis (z uprtimi očmi) eum aspicere potuisse... aciem Augustus ap. Suet.; pesn. v vzklikih: quantas ostentant, aspice, vires! V., aspice, ut antrum sparsit labrusca! V.; z odvisnim vprašanjem: aspice, venturo laetentur ut omnia saeclo V., aspice, quo submittat humus formosa colores Pr.; abs.: en aspice! aspicite en! O., ubi ille... aspexit ac restitit et... quaesivit C.; occ. dobro si ogled(ov)ati, vpogled(ov)ati, poučiti (poučevati) se o čem, preisk(ov)ati, nadzorovati: opus admirabile O., dilue hoc crimen, dum ego tabulas aspicere possim Ci., non aspicies, ubi liqueris Anchisen? V. ne boš dobro pogledal? asp. res sociorum L., Claudium legatum ad eas res adspiciendas... senatus misit L., inde Boeotiam... adspicere iussi (legati) L., operibus adspiciendis operam dare L.

3. pren.
a) (o krajih) kam gledati = obrnjen biti, stati, ležati proti čemu: quod (tabulatum) aspiciat meridiem Col., ea pars Britanniae, quae Hiberniam adspicit T., terra ventosior, quā Noricum... adspicit T., quae (cryptoporticus) non aspicere vineas, sed tangere videtur Plin. iun., domus..., quae aspicit ad aquilonem Tert.
b) (duševno) pogledati, motriti, opaziti (opazovati), pomisliti (pomišljati), premisliti (premišljevati), ozreti (ozirati) se na kaj: neque tanta est in rebus obscuritas, ut eas non penitus vir ingenio cernat, si modo aspexerit Ci., ea, cum contemplari cuperem, vix aspiciendi potestas fuit Ci., aspice nos hoc tantum V. ozri se le v tem milostno na nas, pomagaj nam le takrat, aspice primordia gentis O., si genus aspicitur O.; z odvisnim vprašanjem: qualem commendes, etiam atque etiam aspice H., quin aspice, quantum aggrediare nefas O., aspice, quot locis vertatur terra Sen. ph.; z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom. = smatrati, šteti, imeti koga za kaj: quia malorum facinorum ministri quasi exprobrantes adspiciuntur T.; nam. tega: quas pro felicibus aspicitis Sen. ph.

aspirácija (-e) f

1. knjiž. (težnja, želja) aspirazione:
zakonite aspiracije nekega naroda le legittime aspirazioni di un popolo

2. lingv. aspirazione

3. teh. (izsesavanje) aspirazione

aspirateur, trice [-ratœr, tris] adjectif vdihalen; sesalen; masculin sesalnik (za prah)

passer le tapis à l'aspirateur izprašiti preprogo s sesalnikom

asprezza f

1. trpkost

2. hrapavost, grobost (površine); neprehodnost; pustost, divjost

3. ostrost:
l'asprezza dell'inverno ostrost zime

4. strogost, grobost:
asprezza di carattere grobost značaja

5. tegoba, težava:
le asprezze della vita življenjske tegobe

assagir [asažir] verbe transitif spametovati, izmodriti; umiriti

s'assagir priti k pameti, spametovati se
le malheur assagit l'homme nesreča izmodri človeka
le temps assagit les passions čas umiri strasti

assai

A) avv.

1. dosti, dovolj:
ho mangiato assai dosti sem jedel
ne ho assai di qcn., qcs. koga, česa imam čezinčez dovolj

2. zelo, mnogo, veliko:
è assai più bello di quanto pensassi veliko lepši je, kot sem mislil
è assai se ti credo le težko ti verjamem; (za glagolom)
è un uomo che beve assai to je človek, ki veliko pije

3. (v antifrastični rabi, ironično) nič:
m'importa assai! me nič ne briga!

B) agg. invar. mnog:
c'era assai gente bilo je mnogo ljudi

C) m invar. mnogi:
sono assai quelli che la pensano così mnogi tako mislijo, veliko jih je, ki tako mislijo
eravamo in assai a volerlo veliko nas je to hotelo
PREGOVORI: l'assai basta e il troppo guasta preg. kar je preveč, še s kruhom ni dobro

assaillir* [asajir] verbe transitif napasti, naskočiti, jurišati, navaliti, planiti (quelqu'un na koga); figuré mučiti, nadlegovati

le ministre fut assailli par des journalistes časnikarji so obsuli ministra
il fut assailli dans la rue napadli so ga na ulici
elle est assaillie par toutes sortes de soucis mučijo jo skrbi vseh vrst

assaporare v. tr. (pres. assaporo)

1. okusiti, okušati:
assaporare il gelato okušati sladoled

2. pren. okušati, uživati:
assaporare le gioie della famiglia okušati družinske radosti

asse¹ f deska:
le assi di un'impalcatura gradb. deske (na zidarskem odru)
asse da stiro likalna deska
asse di equilibrio šport gred

asseoir* [aswar] verbe transitif posaditi; postaviti; utrditi

s'asseoir sesti, usesti se
asseoir les, fondations postaviti, položiti temelje
asseoir un prince sur le trône posaditi kneza na prestol, oklicati ga za kralja
asseoir un enfant sur la chaise posaditi otroka na stol
j'ai assis le malade dans un fauteuil posadil sem bolnika v naslanjač
asseoir une théorie sur des preuves irréfutables podpreti svojo teorijo z nespodbitnimi dokazi
asseoir l'impôt določiti osnovo za odmero davka
asseoir un impôt sur quelque chose obdavčiti kaj
asseoir la paix sur un traité de non-agression postaviti temelje za mir s pogodbo o nenapadanju
cela m'a assis (familier) to mi je vzelo sapo, onemel sem ob tem
faire asseoir quelqu'un à sa table povabiti koga, da prisede k mizi
on me fit asseoir dali so mi stol (da sedem)
s'asseoir auprès de quelqu'un sesti h komu
s'asseoir en cercle autour de la table sesti v krogu okoli mize
je m'assieds dessus (familier) se požvižgam na to

assidûment [asidümɑ̃] adverbe točno, redno, marljivo, vztrajno, stalno

pratiquer assidûment le tennis redno igrati, vaditi tenis

assiette [asjɛt] féminin krožnik; poln krožnik; ravnotežje, položaj; technique temelj; trdnost; juridique osnova

assiette anglaise hladen narezek
assiette au beurre (figuré) donosna, mastna služba, »korito«
assiette plate, creuse nizek, globok krožnik
assiette à soupe, à dessert, à gâteaux krožnik za juho, za poobedek, za kolač(torto)
assiette de l'impôt (sur les revenus) osnova davka (na dohodke)
assiette de la colonne temelj stebra
casseur masculin d'assiettes razbijač krožnikov, razgrajač
avoir une bonne assiette dobro jahati
le cavalier perdit son assiette jezdec je izgubil ravnotežje
piquer l'assiette živeti na stroške drugih, biti prisklednik
ne pas être, ne pas se sentir dans son assiette ne se dobro počutiti

assiliō (adsiliō) -īre -siluī (ad in salīre)

1. skočiti (skakati) proti komu, čemu, priskočiti (priskakati): Dioxippus... adsiluit et... eam (lanceam) fregit Cu., mus escam petens assiluit Ph.; kam? z dat.: assiluit (tekst. var. assistit) aris Sen. tr., volanti assiluit a tergo Sil.; z in in acc.: in ferrum Sil.

2. (o bojevnikih) naskočiti (naskakovati) kaj, zagnati (zaganjati) se proti čemu, dreviti se proti čemu, pridreviti se: hostes vagi et ex occasionibus assilientes Sen. ph., pars montibus (abl., s hribov)... tam improvisi adsiluere, ut... T., assilit... Hasdrubal, undique nudi assiliunt... manipli Sil.; z dat.: adsiluit defensae moenibus urbis O.

3. (o vodi) valoviti proti čemu, pljuskati, plivkati ob kaj: adsiliunt fluctus O., tactum vereri assilientis aquae O., assilientia longe aequora O.; z acc.: quas (insulas) assilit spumiger Aegon Stat.

4. pren. preskočiti kaj, preiti na kaj: neque adsiliendum statim est ad genus illud orationis Ci., primo libenter assilui (sc. ad ista studia) Sen. rh. sem se lotil.

Opomba: Supin. assultum (adsultum) se ne da izpričati, ampak le s sklepanjem izpeljati iz adv. assultim (adsultim) in subst. assultus (adsultus).

assise [asiz] féminin vrsta kamenja (v zgradbi); temelj géologie plast; figuré temelj, osnova; pluriel porotno sodišče; plenarna seja, skupščina, kongres, zasedanje

assises solides soliden, trden temelj
cour féminin d'assises porotno sodišče
passer devant les assises priti pred porotno sodišče
le jury des assises porotniki
tenir les assises annuelles imeti svojo letno (plenarno) zasedanje, skupščino

associer [-sje] verbe transitif pri-, združiti, spojiti; včlaniti v društvo; pritegniti, vzeti kot družabnika

s'associer pridružiti se, priključiti se (à quelque chose čemu); združiti se, zvezati se; sodelovati; ujemati se (barve)
associer ses collaborateurs aux bénéfices de l'entreprise deliti s sodelavci dobiček podjetja
associer tous les opposants au régime združiti vse nasprotnike režima
le malheur les a associés nesreča jih je zbližala, združila
associer le courage à la prudence združevati pogum s previdnostjo
ils ont associé leurs destinées povezala sta svoji usodi, poročila sta se
la France s'est associée au Marché commun Francija se je pridružila Skupnemu trgu
je m'associe aux félicitations pridružujem se čestitkam
ce rouge s'associe bien avec le jaune ta rdeča barva se dobro ujema z rdečo barvo

assolet (adsolet) in v pl. assolent (ad-solent) (le v teh dveh osebah) običajno, navadno (navada) je; večinoma kot vrinjeni stavek: deinde ita, ut adsolet, suffragia Ci., cum in hortos... commentandi causā, ut adsolet, convenissemus Ci., paratis omnibus, ut adsolet, vocari ad contionem utrumque exercitum iubet L., ut adsolet in amore et ira T.; redko v stavku: ponite hic, quae adsolent Pl., deinde quae adsolent (sc. scribi) Ci., ubi (comitia) adsolent (sc. fieri) L. se navadno dogajajo, ludos tantā pecuniā, quantā adsoleret, faciendos L.; z inf.: quae adsolent... signa esse ad salutem Ter., cum multa adsoleat veritas praebere vestigia sui L. navadno zapusti, rada zapušča. Od tod adj. pt. pf. assolitus (adsolitus) 3 navajen: pozni Eccl.

assombrir [asɔ̃brir] verbe transitif potemniti; figuré užalostiti, zaskrbeti, zmračiti

s'assombrir potemneti, zmračiti se, temniti se
cette nouvelle m'a assombri ta novica me je užalostila
le ciel s'assombrit nebo se temni
son visage s'assombrit obraz se mu je zmračil

assommare

A) v. tr. (pres. assommo) zbrati, sešteti; združevati (zlasti pren.):
assomma in se i vizi e le virtù della sua razza v sebi združuje vrline in slabosti svojega rodu

B) v. intr. znesti, znašati:
il debito assomma a milioni dolg znaša več milijonov

assommer [asɔme] verbe transitif pobiti, ubiti; omamiti z udarcem; figuré dolgočasiti, moriti, utrujati

le voleur a assommé le gardien de nuit tat je ubil nočnega čuvaja
il m'assomme avec ses histoires mori me s svojimi zgodbami
assommer à coups de bâton do smrti pretepsti s palico
il est assommé (figuré) ves pobit je

assopire

A) v. tr. (pres. assopisco)

1. uspavati

2. ublažiti, pomiriti:
assopire il dolore ublažiti bolečino

B) ➞ assopirsi v. rifl. (pres. mi assopisco)

1. zadremati

2. pomiriti se, stišati se:
le discordie si erano assopite spori so se pomirili