Franja

snail-slow [snéilslou] pridevnik
počasen kot polž

snake² [snéik] prehodni glagol
prehoditi z zvijanjem (kot kača)

to snake one's way utirati si pot zvijaje se kot kača
to snake out ameriško izvleči, iztrgati
neprehodni glagol
viti, zvijati se kot kača

snaky [snéiki] pridevnik (snakily prislov)
kačji, kot kača, podoben kači; vijugast
figurativno potuhnjen, zahrbten, hinavski, strupen
ameriško poln kač

snaky rod Eskulapova palica (z ovijajočo se kačo)

snow² [snóu] neprehodni glagol
snežiti
figurativno padati kot sneg; pri(haja)ti v veliki množini
prehodni glagol
zasnežiti, pokriti s snegom (večinoma under)

it snows sneži
it snowed invitations deževalo je povabil
he tells me it snows figurativno pripoveduje mi nekaj čisto novega (ironično)
to be snowed in biti zasnežen, zasut s snegom
to be snowed under biti zasut s snegom; figurativno biti zasut (s čim) do glave; (o kandidatu na volitvah) biti premagan z veliko večino
the train was snowed under vlak je obtičal v snegu
to snow up prehodni glagol zasnežiti, zamesti, zasuti s snegom
the road is snowed up cesta je zasnežena, zametana s snegom

snowy [snóui] pridevnik (snowily prislov)
snežen, pokrit s snegom, poln snega, ki ima veliko snega, snežnat, bel kot sneg
figurativno čist, brez madeža

snowy hair kot sneg beli lasje
a snowy dove snežnobela golobica
a snowy winter s snegom bogata zima

snuffle [snʌfl]

1. samostalnik
obvohavanje; smrkanje, sopenje, hlipanje, glasno dihanje; govorjenje skozi nos, nosljanje
figurativno nenaravno (afektirano, licemersko) govorjenje
množina, medicina kroničen nahod

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
vohljati; smrkati, sopsti, glasno dihati; govoriti skozi nos, nosljati, govoriti kot prehlajen človek; licemersko govoriti
prehodni glagol
izgovarjati skozi nos (out, forth)

so [sóu]

I. prislov
tako, na ta način, s tem; v takem stanju; v redu, dobro; zato, potemtakem, iz tega razloga, zaradi tega, torej, kot posledica tega; tudi

1.

so so tako tako, ne dobro ne slabo
so and so tako ali tako
so as na isti način kot; tako da (posledica)
so ... as toliko ... kolikor
never before so useful as now nikoli poprej tako koristen kot zdaj
so be it! tako bodi! pa dobro! (naj bo!)
so far doslej
so far so good doslej (vse) dobro
so far I haven't heard of him doslej nimam glasu o njem
so far as (in so far as) I am concerned kar se mene tiče
so far as I know kolikor (jaz) vem
so far forth do te stopnje, arhaično doslej
so far from nasprotno od, namesto da
so fashion ameriško na ta način, tako
so help me! (prisega) tako mi bog pomagaj!
so long! pogovorno na svidenje!
so many tako mnogi, toliki
so many men, so many minds kolikor ljudi (glav), toliko mnenj
so much toliko, v tolikšni meri
so much bread toliko kruha
so much for that toliko o tem, s tem je stvar urejena
so much the better (the worse) toliko bolje (slabše)
so tempting an offer tako zapeljiva ponudba
so then torej tako je to; zaradi tega
so to speak tako rekoč

2.

and so on, and so forth in tako dalje
even so celó tako, celó v tem primeru
ever so neskončno
he was ever so pleased preprosto (naravnost) očaran je bil
it was ever so much better as it was before bilo je neprimerno bolje poprej
every so often tu pa tam
if so če je (to) tako, v takem primeru
in so far as... v toliki meri, da...; toliko, da...
in so many words dobesedno, prav s temi besedami
Mr. So-and-so g. X.Y.
not so very bad ne ravno slabo
or so približno (toliko)
10 pounds or so 10 funtov ali kaj takega
quite so takó je, popolnoma točno
why so? zakaj tako? zakaj to?

3.

I hope so upam, da
I told so rekel sem tako (to)
Do you think he will come? -- I think so. Misliš, da bo prišel? -- Mislim, da (bo).
I sent it to you. -- So you did. Poslal sem ti to. -- Da, si (poslal). Res je. Tako je.
Her brother came and so did she. Njen brat je prišel in ona tudi

4.

I avoid him so as not to be obliged to talk to him izogibam se ga, da mi ni treba govoriti z njim
he is not so rich as his brother ni tako bogat kot njegov brat
I am sorry to see you so žal mi je, da vas vidim v takem stanju
it is not so much that he cannot as that he will not ni toliko, da ne more, kot pa, da noče
they climbed like so many monkeys plezali so kot (prave) opice
it is only so much rubbish vse to je nesmisel (neumnost)
is that so? je to tako? je res? tako? res?
you are unhappy, but I am still more so ti si nesrečen, jaz pa še bolj
he was not so sick but he could eat a hearty dinner ni bil toliko bolan, da ne bi mogel pojesti obilne večerje
I found them so many robbers ugotovil (spoznal) sem, da niso nič drugega kot tatovi
that is ever so much better pogovorno to je toliko bolje
he did not so much as look at me še (niti) pogledal me ni
as you make your bed, so you must lie kakor si si postlal, tako boš spal
and so say all of us in tega mnenja smo mi vsi
you don't say so! (saj to) ni mogoče!
all he said was so much slander vse, kar je rekel, ni bilo nič drugega kot samo obrekovanje
I told him everything, so you need not write to him vse sem mu povedal, torej ni treba, da mu pišeš
I do not want it, so there you are ne maram tega, da veš (sedaj veš)

II. veznik
pogovorno zaradi tega, zato; torej, potemtakem; (v pogojnih in dopustnih stavkih) če le

so, that's what it is! takó je torej to!
so that tako da
he annoyed us so that we never asked him again tako nas je dolgočasil, da ga nismo nikoli več povabili

III. medmet
tako! narejeno! opravljeno!

sobradamente preveč, več kot dovolj, na pretek

sobredemanda ženski spol trgovina večja ponudba kot povpraševanje

sociālis -e (socius)

1. družbo zadevajoč, družben, družaben, sociálen: Amm. idr., beneficium dare socialis res est Sen. ph., homo sociale animal (gr. ζῷον πολιτικόν) Sen. ph., amicitiae Ap., consilium Aug.; adv. sociāliter kot dober prijatelj (drug, (so)tovariš), (po) prijateljsko, (po) tovariško, družno: Aug., non ut de sede secunda cederet (sc. iambus) aut quarta socialiter H.

2. zakonski: amor, foedera, iura, anni, torus O., sacra O. svatba, svatovščina, poroka, carmina O. svatovske (poročne) pesmi.

3. zavezniški, zaveznike zadevajoč, zaveznikov se tičoč, zaveznikov (gen. pl.): lex Ci., fides, foedus L., coetus L. = exercitus L., equitatus L., copiae, turmae T., classes Fl.; subst. sociālia -ium, n zavezniške zadeve (stvari): cuncta socialia composita T.

solmizate [sɔ́lmizeit] neprehodni glagol
glasba vzeti kak zlog kot ime za vsako noto lestvice, solmizirati

sonnenklar jasen kot sonce

sopra

A) prep.

1. na, nad, čez:
accumulare debiti sopra debiti vedno znova se zadolževati
la facciata poggia sopra due colonne pročelje leži na dveh stebrih
mettiamoci una pietra sopra! pren. pozabimo!
stendere una coperta sopra il letto razgrniti odejo čez posteljo
vivere al di sopra delle proprie possibilità živeti nad svojimi možnostmi

2. na; proti:
buttarsi sopra il nemico vreči se na sovražnika
dare sopra a qcn. pren. ne dati komu prav
stare sopra qcn. pritiskati na koga

3. po (časovno):
bere un po' di vino sopra la pastasciutta po paštašuti spiti malo vina
berci sopra splakniti kaj; pren. piti na kaj
dormirci sopra pren. prespati kaj

4. nad, čez, več kot:
pesare sopra il quintale tehtati več kot stot
averne fin sopra i capelli pren. imeti česa čez glavo
essere sopra pensiero biti raztresen, zaskrbljen

5. o, na:
conferenza sopra la riforma monetaria konferenca o denarni reformi
fare assegnamento sopra qcn., qcs. računati na koga, kaj
giocare, puntare sopra una carta igrati, staviti na karto
tornare sopra una decisione premisliti si

6. bolj kot:
mi interessa sopra ogni altra cosa zanima me bolj kot vse drugo

B) avv.

1. zgoraj:
un dolce con sopra uno strato di cioccolata slaščica, prekrita s slojem čokolade
più sopra višje; ekst. zgoraj, na gornjem nadstropju

2. prej, predhodno:
con riferimento a quanto detto sopra upoštevaje, kar je bilo prej rečeno

C) agg. invar.
sopra, di sopra višji, zgornji, vrhnji:
la parte di sopra gornja stran

Č) m invar.
il sopra, il di sopra vrhnja, gornja stran

sorōriō -āre (soror) kot sestri skupno odraščati, metaf. (skupno) nabrekniti (nabrekati), skupaj oteči (otekati): papillae sororiabant Pl. ap. Fest. so začele otekati, mammae sororiantes (po novejših izdajah sororientes) Plin., sororia[r]e mammae dicuntur puellarum, cum primum tumescunt, ut fraterculare puerorum Fest.

souple [supl] adjectif upogljiv, prožen, voljan, mehek; figuré spreten, gibčen; gladek kot jegulja; ubogljiv, prilagodljiv, popustljiv

cuir masculin souple mehko usnje
chemise féminin à col souple srajca z mehkim ovratnikom
souple comme un chat gibčen ko maček
être souple comme un gant biti zelo prilagodljiv, ubogljiv
avoir l'échine souple, les reins souples (figuré) imeti mehko hrbtenico

sowie kot tudi, in pa, ter; zeitlich: brž ko

soyeux, euse [swajö, z] adjectif kot svila, svilast; vieilli svilen; masculin svilarski industrialec (v Lyonu)

peau féminin soyeuse koža kot svila

Spaltwinkel, der, kot razkolnosti

Spargelgemüse, das, beluši kot priloga

spawn [spɔ:n]

1. samostalnik
ikre, drst
figurativno, slabšalno leglo, zalega, izrodek
botanika končiči pri gobah

spawn of the devil vražje seme, lopov

2. prehodni glagol
odložiti (ikre), nositi (jajca)
figurativno ustvarjati, proizvajati
slabšalno izleči (kaj), skotiti; v množicah spraviti na svet (potomstvo)
neprehodni glagol
drstiti se, kotiti se; izhajati (from iz)
množiti se kot zajci, v množicah se roditi (nastajati), množiti se